V krizi smisla tiči misel






         

18.11.2011

Crazy time in B-Town

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, miks — andee - 18.11.2011

Ne morem, da malo ne pokomentiram lastnega dogajanja v Bloomingtonu. Moja pisarna se spreminja v prostor pravih žurk. Že tretji dan imamo neskončne debate o vseh problemih sveta (diskriminaciji žensk na Kitajskem, potrebi po reformi šolskega sistema v ZDA, plesnih korakih swinga, charlestona in bluesa, …). V pisarni sem pravzaprav z doktorskim študentom četrtega letnika javnih financ Chojem iz Južne Koreje, ki edini modro v teh debatah ne sodeluje in se nam samo smeje; dvema Kitajcema – Bangchengom, ki je profesor na eni šanghajskih univerz, v B-Townu je kot gostujoči profesor, sicer pa ga je en sam smeh in hihitanje (v tem času sva postala že kar dobra prijatelja), ter Helen (nadimek), ki je gostujoča doktorska študentka iz Kitajske; Donaldom A. Petkusom, profesorjem in doktorskim študentom (tudi ta kombinacija je mogoča…), sicer pa obilnim gospodom v letih, ki pa je poleg tega, da je velik strokovnjak za mednarodno politiko in javni menedžment, tudi pravi žurer; ter Shannon, ki sem jo že omenjal, doktorsko študentko drugega letnika okoljske politike, ki je hudo razigrano bitje, ki preprosto ne zdrži pri miru in v tišini… Poleg njih se pogosto v tej improvizirani pisarni oglasijo še drugi doktorski študentje.

Skratka, po današnji dolgi in burni debati, ko sta se oba Kitajca vsa srečna poslovila, smo s Shannon in Petkusem pričeli debatirati še o plesnih korakih, ki jih Shannon uporablja pri tečaju swinga. Petkus se je pokazal za poznavalca ameriških plesov začetka dvajsetega stoletja, zato je omenil Black Bottom Dance: http://www.youtube.com/watch?v=RGPnPHrrZeA. No, nato smo na glasno glasbo iz mojega laptopa, ko sem zagnal ta video, pričeli po malem plesati kar vsi. S Shannon sva dogovorjena celo za plesno seanso v januarju. Vsekakor je vse skupaj izpadlo kar hecno, ko namesto trdega dela doktorskih študentov, iz “pisarne”, ki je odprt prostor v središču profesorskih pisarn, prične odmevati glasna glasba. Verjetno kaj takega redko vidijo tukaj.

Za konec dneva sva s Petkusem vrgla še debato o mednarodni politiki, komunizmu in kapitalizmu, birokraciji, njegovih teoremih in mojih ekonomskih avtorjih, skratka resnično buren in razburljiv dan. Uhhhh. Nato seveda še delo do 10h zvečer v pisarni, da sem vsaj malo nadoknadil napol izgubljen delovni dan. Happy and satisfied…

Moram pa (še enkrat) omeniti tegale profesorja: Juan Carlos Escanciano. Najboljši predmet, ki ga poslušam (Nonlinear Econometrics), odličen profesor, zelo dostopen, človeški, obenem pa tudi odlično pripravljen na urah. Skratka, respect. Danes sem poslušal njegovo samostojno predavanje oz. seminar v okviru fakultete, številnih stvari seveda še nisem razumel, ker je bilo precej teoretično obarvano (teme, kot so pogojna stohastična dominanca, multiplier-type bootstraping, najmanjši konkavni majorant, konkomitanti, Pooled Adjacent Violators Algorithm, številne Monte Carlo simulacije, treatment group effect, Pz-Donsker funkcije – priznam, da se je tudi meni, ki sem sicer vedno bolj zaljubljen v ekonometrijo, močno vrtelo v glavi). Vedno več vem o teoretski ekonometriji, malo me skrbi le to, da seveda želim ta spoznanja predvsem prenesti v aplikativne primere, za kar pa nimam veliko možnosti. Tudi zato sem ta teden volontersko prevzel izvedbo ekonometrične študije o učinkovitosti davčnih olajšav v kulturi pri nas. To študijo sem leta 2010 predlagal na ministrstvu, šla je naprej, na sestanku z Heleno Kamnar, Matejo Vraničar in ljudmi z ministrstva smo jo potrdili kot eno prioritet ministrstva, tik preden bi šel ven razpis za izvedbo, pa so se začeli odločilni dnevi Pahorjeve vlade in vse je padlo v vodo. Bolje rečeno, študija se je odložila do ureditve stanja, pa še potem bo vprašanje, če bo med prioritetami novega kadra (če bo MK sploh še obstajal kot samostojno ministrstvo). Zato sem se nekaj dni nazaj, ko je nanesel pogovor na to temo, razjezil in se dogovoril s kolegi v Ljubljani, da bom študijo preprosto izvedel sam, kot “vajo v slogu” za spoznanja iz ekonometrije, ki jih dobivam tu v Bloomingtonu. Velik zalogaj bo to sicer, ampak drugače verjetno ne bo šlo. Bo pa potrebnih seveda še kar nekaj podobnih poznih delovnih večerov, kot sem že kar precej navajen. Ahhh… :(

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |