V krizi smisla tiči misel






         

4.01.2012

Ideološka utrdba marksizma ali univerzitetni oddelek?

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, Kulturologija, miks — andee - 4.01.2012

Brez zamere, jutri sicer odhajam iz Slovenije, vendar se nisem mogel zadržati, da tudi tegale ne “zgobcam”. V prostem času med pisanjem člankov sem brskal po spletnih straneh slovenskih družboslovnih oddelkov in zašel na prenovljeno stran oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Prva stvar, ki jo lahko vsak obiskovalec strani takoj ugotovi je, da je stran namenjena bolj promociji objav profesorjev tega oddelka kot študiju na oddelku samem. Nenazadnje to dokazuje že vrstni red rubrik, kjer je sam oddelek omenjen tik pred koncem, po vseh videih, objavah, agregatih, klopotcih in podobnim. Je pa odlično poskrbljeno za objave profesorjev, kjer so zbrane vse številne (večidel časopisne) objave mnenj profesorjev iz zadnjih dveh in pol let. Prva stvar, ki je torej opazna je, da je očitno delo bodočih sociologov predstavljeno predvsem kot pisanje časopisnih mnenj, precej manj pa kot resno strokovno delo in objave v kakovostnih znanstvenih revijah. Razlog je seveda znan, teh objav tako ali tako preprosto ni, ali se morda motim? Verjamem pa, da je zelo pomembno delo tudi ustvarjanje javnega mnenja in politično paberkovanje v časopisih/medijih kot so Mladina, Dnevnik, Delo, Tribuna in Vest.

Drugo opažanje, ki se ponuja vsaj takole na hitro, pa je usklajenost mnenjskega kroga ljudi, ki delujejo na tem oddelku. Ponazarja ga naslov enega od prispevkov (k njemu se še vrnem): “Historični materializem in sociologija”. Branje sodobne družbe (samo) skozi marksizem in njegove različice torej. Nekateri (ali kar večina) od avtorjev tega tudi ne skrivajo, očitno so mnenja, da je to nekaj, s čimer se je potrebno hvaliti in izpostavljati. Meni samemu se to zdi problem, saj odraža enoumno strokovno (in morda/najbrž ideološko) pripadnost na tem oddelku, vprašam se, kako se mora počutiti študent tega oddelka, ki mu je všeč tudi katera druga od socioloških šol, denimo tistih iz anglosaksonskega sveta. Morda se motim, vendar imam občutek, da tak študent na oddelku le stežka zdrži, v koliko nima zelo “trde kože”. Morda me bo kdo demantiral. Najbrž na ta oddelek tak študent tudi ne zaide in pristane raje na malce bolj empirično usmerjeni (pa ne dosti boljši) sociologiji na FDV.

Dokaz zgoraj povedanega je vsebovan tudi v prispevku, s katerim se zbirka časopisnih zapisov profesorjev začne, in ki naj bi sodeč po izhodiščnem mestu, ki mu je namenjeno (edini prispevek pred letom 2009), pomenil za ta oddelek izhodišče vsega pisanja, traktatu pokojnega prof. Borisa Ziherla z že omenjenim naslovom: “Historični materializem in sociologija”. Verjetno vsi vemo, kako pomembno vlogo je Boris Ziherl imel kot ideolog jugoslovanskega komunističnega režima. V strokovnem smislu (torej ne v smislu ustanavljanja oddelkov) pa nisem prepričan, da je g. Ziherl sploh imel še kakšno drugačno, tej primerljivo vlogo v slovenskem življenju, morda se ponovno motim. Zato se mi žal zdi postavljanje njegovega prispevka in dela kot temeljnega za ta oddelek, jah, zelo zgovorno. Priznam, da vsaj po na hitro preletenem res tudi vsebinsko predstavlja osnovo vseh zapisov profesorjev tega oddelka, in to je, če vprašate mene, najmanj zelo žalostno.

Vendar bodimo iskreni: tudi marksizem in marksistična sociologija potrebujeta svoje mesto pod soncem. Žal sta ga kot kaže našla prav v Sloveniji. Mi pa smo pač tisti, ki moramo hočeš nočeš živeti s tem, in opazovati, kako to, vsaj po mojem mnenju, duši in ideološko zastruplja slovensko družbo že desetletja.

  • Share/Bookmark


5 komentarjev »

  1.   tjasa — 6.01.2012 @ 08:34

    Veseli me, da ste si ogledali spletno stran oddelka za sociologijo FFUL, ob branju vašega komentarja pa se mi zdi potrebno pojasniti oziroma opozoriti na nekaj stvari.
    Kot ste pravilno opazili, spletna stran ni več zgolj stran o oddelku, z informacijami o študijskih programih, urnikih in podobnem, temveč je stran o sociologiji. Oblikovana je bila ob praznovanju 50. obletnice oddelka za sociologijo in sledi cilju postaviti sociologijo na vidno mesto v družbi. Zato so v ospredju sociološke vsebine, ne pa informacije o študiju. Vsebinski del strani je zasnovan kot medij, ki poskuša sociologijo približati širšemu krogu zainteresirane javnosti, ne zgolj študentkam in študentom sociologije. Vsebine na Agregatu res niso znanstvena dela, ampak prispevki v javnih tiskanih medijih, kjer profesorji objavljajo svoje sociološke refleksije vsakodnevnih tem, s čimer smo sociologijo želeli približati širokemu krogu bralcev. Hkrati pa smo Agregat zasnovali tako, da na njem svoje prispevke objavljajo tudi študentke in študenti oddelka – tako prispevke, ki so jih objavili v drugih medijih, kot prispevke, napisane posebej za Agregat. Spletna stran torej ni namenjena promociji profesoric in profesorjev oddelka za sociologijo, pač pa predstavlja mesto, kjer so prispevki vseh članov oddelka enakovredni in objavljeni skupaj. Res je, da so zaenkrat prispevki študentk in študentov v manjšini, a naš cilj je, da bodo kmalu v večini.
    Razlog za objavljanje časopisnih prispevkov tako ni pomanjkanje znanstvenih objav, kot ste zapisali. Izbor znanstvenih del profesoric in profesorjev na oddelku je na spletni strani objavljen pri osebni predstavitvi vsakega posebej, celotna bibliografija pa je seveda dostopna prek sistema Cobiss. Opazka o nezadostnem številu znanstvenih in strokovnih objav v vašem zapisu se mi zdi neprimerna.
    Druga točka vašega zapisa pa se nanaša na “usklajenost mnenjskega kroga ljudi, ki delujejo na tem oddelku”, saj naj bi se na oddelku ukvarjali le z marksizmom. Za tak zaključek je moral biti vaš pregled spletne strani res bežen. Na Agregatu so namreč objavljeni prispevki o množici tematik: medijska zakonodaja, trenutna družbena ureditev, izzivi globalizacije in evropeizacije, multikulturalizma, diskriminacije, položaja univerze, vprašanja spola, družine in še in še. Res je, da je prvi objavljen prispevek nastopno predavanje Borisa Ziherla, ki pa je bil soustanovitelj oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti in ki smo se ga posebej spomnili ob 50. obletnici oddelka. Akademik Ziherl se je seveda med drugim ukvarjal z marksistično občo sociologijo, z dialektičnim in historičnim materializmom, ter z zgodovino marksizma, bil pa je tudi pobudnik študija sociologije kulture. Oddelek pa se je od ustanovitve razvijal naprej, v množico usmeritev, s katerimi se danes spoznavajo študentke in študenti – marksistična teorija je le ena od njih, in prispevki na Agregatu, kljub njihovi poljudni naravi, kažejo množico teoretskih usmeritev, ki domujejo na oddelku. Študentke in študenti se tako tekom študija seznanijo s sociološkimi klasiki in sodobnimi teoretiki (tudi iz anglosaksonskega sveta, ki ste ga omenili).

    S spoštovanjem,
    Tjaša Učakar
    glavna urednica spletne strani oddelka za sociologijo FFUL

  2.   andee — 8.01.2012 @ 17:24 andee

    Spoštovana gospa Učakar,

    hvala za odgovor. Sam odgovarjam šele zdaj, ker sem bil vmes na poti do ZDA, kjer študijsko bivam.

    Veliko stvari, ki ste jih povedali, je zelo dobro slišati in tudi sam sem vesel vaših besed. Vendar: žal obe osnovni trditvi, ki sem jih postavil, še vedno vztrajata. Ker se mi zdita pomembni in ključni (zaradi njiju sem prispevek tudi napisal), bom povedal malo več.

    Najprej: mnenja ste, da je trditev, da člani oddelka za sociologijo ne objavljajo dovolj, neprimerna. Vendar ali je tudi netočna? Sam sem tule enkrat že podal povezavo do lestvice citiranosti slovenskih znanstvenikov, podajam jo še enkrat: http://sicris.izum.si/search/rsr_list_biblio_citations.aspx?lang=slv. Iz nje je lepo razvidno, da med prvimi tisočimi (!) slovenskimi znanstveniki ni prav nikogar z vašega oddelka (še več, med sociologi je tu le dr. Anuška Ferligoj s FDV). Bojim se, da so uvrstitve vaših kolegov po teh kriterijih še precej slabše, kot pokaže ta primerjava.

    Za primerjavo sem včeraj tudi dejansko pregledal objave na COBISS-u vaših kolegov oz. profesorjev ter za primerjavo z njimi vzel enega naravoslovnih oz. tehniških študijev, konkretno strojništvo (verjamem, da bi bila primerjava popolnoma enaka, če bi vzeli fiziko, kemijo, elektrotehniko, matematiko, medicino, biologijo, biokemijo, skratka skoraj katerokoli od naravoslovnih oz. tehniških in medicinskih ved). Žal primerjava objav nikakor ne kaže pozitivne slike vašega oddelka. Bolje rečeno, značilnosti objav na obeh študijih so povsem drugačne, v primeru strojne fakultete usmerjene skoraj povsem v (zelo številne) objave v mednarodni publicistiki in predavanja na mednarodnih konferencah. Čeprav bo kdo dejal, da primerjati strojništvo in sociologijo ni na mestu, pa primerjava lahko vseeno ponudi nekaj iztočnic. Žal je prek 90% vseh objav izvirnih znanstvenih člankov članov vašega oddelka v domačih publikacijah, tudi število udeležb na mednarodnih konferencah je neprimerljivo (govorim o razmerju vsaj 1:5) s profesorji z npr. strojne fakultete. Seveda so razlike tudi glede tega, nekateri (žal pa zelo zelo redki) med profesorji imajo tudi pri vas zavidljive bibliografije. Vendar splošni vtis ostaja enak. Ne želim, da bi tole izpadlo kot nekakšno “pranje umazanega perila” ali “napad na vaš oddelek”, zato se ne želim podajati v konkretne podatke, tudi sam si lahko vsak ustvari sliko prek spletne baze COBISS, kot pravite.

    Še eno čisto statistično opažanje – dobil sem vtis, da obstaja pravzaprav kar močna negativna odvisnost med količino objav v javnih medijih (oz. v vašem Agregatu) in kakovostjo bibliografije. Gotovo bi bilo zanimivo poiskati razloge za takšno povezanost, osebno imam občutek, da bi lahko ugotovili še kakšen bolj vsebinski razlog poleg čisto časovne zasedenosti profesorjev. Pa tudi če je samo ta vzrok, je to dovoljšen razlog za skrb in za dokaz trditve, ki sem jo postavil tudi sam: člani vašega oddelka prepogosto nadomeščajo kakovostne objave z objavami v javnih medijih. Morda je to dobro za “popularizacijo sociologije pri nas”, ne vem, gotovo pa ni dobro za kakovost študija in reprezentativno podajanje stanja na celovitem področju sociologije kot sodobnega družboslovnega področja.

    Še o drugi trditvi. Ne želim se podajati v vsebinsko analizo prispevkov na Agregatu iz preprostega razloga, ker nimam dovolj časa, ki ga želim raje nameniti svojemu raziskovalnemu področju. Vendar pa je postavljanje prispevka akad. Ziherla kot izhodiščnega (da, glede na spreminjajoč datum ob prispevku, celo brezčasnega?) čisto dovolj zgovorno. Že naslov pove dovolj, vsebinska razprava o buržoazni sociologiji in sociologih in številnih “napotilih za sociologijo kot politično akcijo naprednih družbenih sil” to le še potrdi. Z vsebinskega vidika se mi zdi edina sprejemljiva oz. razumljiva stvar Ziherlova kritika “sociometrov”, ki pač pokaže neempirično usmeritev vašega oddelka. Kot rečeno nekaj, kar vsaj meni sicer ni blizu, vendar je načeloma razumljiva kot strokovna odločitev. Vse drugo v zvezi s postavljanjem prispevka akad. Ziherla za izhodišče razmišljanj vašega oddelka pa, oprostite, lahko pokaže samo izrazito privrženost marksizmu in “politični akciji naprednih družbenih sil”, o čemer govorim v zvezi z oddelkom v prispevku tudi sam. Torej marksizem kot izhodišče razmišljanj vašega oddelka. In od tod tudi naslov mojega prispevka: ali ni torej takšen oddelek obsojen bolj na politično opredeljevanje in akcijo in s tem na to, da postaja prej ideološka utrdba nekaterih (ideološko obremenjenih) teorij kot pa nepristransko in široko podajališče znanja mladim?

    Verjamem, da so zgornje trditve precej pomembne, morda bolj, kot se marsikomu zdi. Zato bom vsekakor vesel morebitnega vsebinskega odgovora na te trditve. Vsekakor pa sem vsaj zaenkrat kar precej prepričan v utemeljenost obeh predstavljenih trditev, ki obe žal mečeta vsaj z mojega vidika relativno slabo luč na vaš oddelek.

    Lep pozdrav,
    Andrej Srakar.

  3.   nevenka — 10.01.2012 @ 07:59 nevenka

    Meni se pa zdi, da če nekdo, ki naj bi bil tog ideolog nekega časa, ustanovi študijski oddelek, vseeno poskus, da bi neka ideologija bila malo manj toga, vsaj človek bi kaj takega pričakoval od dialektičnega mišljenja. Nameniti nekaj pozornosti ustanovitelju se mi ne zdi tak greh, bolj to, kar si omenil, da se ti zdi, da je strokovna kreativnost prenizka in širina študija za sedanji čas preozka.Gospa Učakar pač meni, da ni. Če obstajajo med študenti sociologije dovolj napredni duhovi, se bodo že uveljavili, sam študij jih najbrž ne bo ustvaril, ker jih tudi na tehničnih fakultetah ne. Je pa res težko, če študentje pri tem nimajo ustrezne podpore (recimo, da je kriva zapečena ideologija), tudi v tehničnih strokah je težko dokazovati nove zakonitosti, empirika je draga. Ne vem, če se na vsa znanstvena področja izlivajo ustrezna denarna sredstva. Ne more pa vse ostati na nivoju filozofije, um pač raziskuje, rabi pa potrditev.
    Pa poglej kako se študent počuti, ko gre enkrat na izpit k profesorju, ki je sveti zagovornik ene teorije, drugič pa k drugemu – kako naj ohrani kritično distanco, ko pa s svojim znanjem enostavno še ne ve čemu bi bolj verjel. A prav je, da pozna oboje, vprašanje je le kdaj se bo odločil za svojo smer razmišljanja.
    Mene samo to zanima ali se je “pranju možganov” sploh možno izogniti. Niso vsi umi genialni, ki se lotijo nekega študija.
    Rezultati so, kakršni so.
    Pa povej, kako naj bo bolje, kje je tista odločilna točka?
    Drugače mislim, da se večina naših profesorjev izobražuje tudi v tujini. Tudi ti se izobražuješ v tujini in razmišljaš, da bi tam ostal. Če vsi “napredni” ostanejo zunaj, ni prav, da kritiziraš, kar je ostalo tu.
    Ni v tem neka zelo preprosta logika?

  4.   andee — 11.01.2012 @ 02:32 andee

    @Nevenka:

    lepo, da vsaj delno zagovarjaš oddelek. Tudi sam nekako ne želim, da zadeva izpade preveč pompozno, čeprav je zdaj najbrž že prepozno. Vendar nekateri fakti ostajajo, najmanj do morebitnega odgovora s strani samega oddelka.

    Da se pranju možganov ni mogoče izogniti? Ja, načeloma je to res, kar naj bi vedel vsak družboslovni znanstvenik, da je torej preučevanje družbe brez vpletenosti v dogajanje samo nemogoče. Vendar to še ne pomeni, da zato lahko čisto neovirano peremo možgane oz. brez premisleka vpletamo ideologijo v svoje raziskovanje, češ saj itak ne gre brez tega (in po številnih tekstih in pogovorih s slovenskimi družboslovci moram priznati, da sem dobil kar močan občutek, da slednji velikokrat naredijo prav ta nesrečni korak).

    Mislim, da je edino pravilno, da študent hodi na izpite k profesorjem, ki so zagovorniki sto ali tisoč različnih idej in teorij!! Ubogi študent torej…? Se ne znajde več? Mislim, da je pravi študij prav v tem: veliko bolečine, iskanja in negotovosti, ki jo lahko presežeš samo tako, da sam iščeš in razmišljaš, ne pa lažna gotovost, udobje in varnost znanih teorij in utečenih “smeri razmišljanja”. Morda si zadela čisto bistvo tega, kar hočem povedati. Nič ni narobe z marksizmom (razen njegove prevelike prežetosti z “družbenimi boji”, ki pogosto prevladajo nad raziskovalno dejavnostjo), vendar se mi zdi pomembno, da imaš na oddelku ljudi, ki so podobno veliki strokovnjaki tudi za npr. fenomenologijo, interakcionizem, empirično sociologijo, sistemsko teorijo ipd. In pomembno se mi zdi, da imajo študentje na tak način priložnost in nujnost srečati se čimbolj enakovredno, nepristransko in obsežno z vsemi temi in drugimi smermi in šele potem oblikovati svojo pot, znotraj ali izven teh teorij. Sicer žal nastane na eni strani prevlada samo ene (ali redkih) teoretske smeri, in v primeru poveličevanja marksistične zgodovine oddelka še prevelika vpetost ideologije v teoretsko delo. O čemer strokovnjaki na oddelku, ki preučujejo npr. teorije Althusserja (npr. dr. Močnik) vedo seveda povedati veliko, vendar se bojim, da so prav oni sami bolj tisti subjekti, ki bi jih sami morali kritizirati in preučevati, kot pa, da bi bili kot profesorji predvsem raziskovalno vpeti v dogajanje. Da so žal torej vsaj včasih bolj nosilci neke ideologije kot pa njeni preučevalci. Ampak to morda ni le problem oddelka, pač pa posameznih teorij.

    Nameniti nekaj pozornosti ustanovitelju? Ali postaviti članek, ki je po času in vsebini resnično globoko vpet v svinčena leta kot temeljno izhodišče razmišljanj oddelka? Ga postaviti kot brezčasnega, kot nekaj kar vztraja in prepriča kljub letom od nastanka? Preberi članek, pa boš sama videla… Se popolnoma strinjam, da je zanikati preteklost nesmiselno, in gotovo je prof. Ziherl pomembna oseba v zgodovini tega oddelka, ki zasluži pozornost, a žal menim, da nikakor ne na tak način! Tudi to je eden temeljnih razlogov za nastanek mojega zapisa.

    Kako naj bo bolje? Preprosto, veliko smo povedali že v debati o zasedbi fakultete. Več smeri, več različnosti, več dobrih tujih predavateljev iz vseh smeri in držav sveta, predvsem glede na njihovo veljavo v strokovni javnosti in manj glede na strinjanje z njihovimi tezami in teorijami. Čimveč različnosti in odprtosti do drugih pogledov, ter veliko večji poudarek na sodelovanju s tujino in uspehih v mednarodni strokovni javnosti, kot varovalki pred preveč enoumno usmeritvijo zgolj v politično in medijsko spreminjanje slovenskega prostora. To bi bil moj laični predlog spremembe, morda ni izvedljiv ali smiseln, morda bo kdo našel boljšega, ne vem.

    Moj glavni razlog, da razmišljam o možnostih ostati v tujini je nezadovoljstvo prav nad pojavi, kot ga sam vsaj delno opažam oz. se ga bojim npr. tudi v tem primeru. Da si enostavno prezrt, če si upaš preveč iskati in postavljati teorije in trditve, ki so izven miselnega kroga ljudi na akademskih pozicijah. Da enostavno s tabo nekaj ni v redu, če hočeš resnično postaviti nekaj novega. Da so tvoje misli postavljene kot sovražni govor, če hočeš preveč dosledno izraziti in iskati resnico, da si “neoliberalec”, “zver”, “desničar” ali “fašist”. Če pa si vsaj malo uspešen v tujini, pa še hlapec tujih idej. To vzdušje je potrebno nekako razbiti, sicer resnično ni možno normalno delovati v Sloveniji. Tudi v tem je po mojem nekakšna preprosta logika…

  5.   Nevenka — 11.01.2012 @ 09:14

    :-) je, seveda je. Ampak brez revolucionarnega duha, ni revolucije. Pri nas se nekatere reči spreminjajo počasi, se pa, ker razvoja ni moč ustaviti, kljub togim ideologijam. Novih spoznanj o družbi ne bo moč prezreti, predvsem zaradi potrebe po drugačnem družbenem redu, ki se vedno bolj glasno oglaša.
    Treba bo najti odgovor – po kakšnem.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |