V krizi smisla tiči misel






         

26.01.2012

O(b) peticiji proti ukinitvi kulturnega ministrstva

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, Kulturna ekonomika, Kulturologija, miks — andee - 26.01.2012

Že tretjič (prvič tule in drugič tule) pišem na to temo. Najprej, ker menim, da večina bolj slabo razume, o čem je govora. Še najbolj stari ministri in ministrice, ki primerjajo ukinitev ministrstva za kulturo in ministrstva (ministra?) za zamejce po svetu (http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/proti-ukinitvi-ministrstva-za-kulturo-ze-1-400-podpisov-nekdanji-ministri-se-oglasijo/275510#comments). Kar pomeni, da preprosto ne želijo razumeti argumentov, ki govorijo zgolj o učinkovitosti delovanja sistema, o čemer sem pisal v enem prej linkanih zapisov. Ker ukinitev velike institucije, kot je ministrstvo za kulturo preprosto ni primerljivo z nekaj ljudmi, ki skrbijo (brez listnice) za zamejce po svetu! Vendar razumem, ko argumentov ni več, interesi pa preveliki, je dobro karkoli, tudi sklicevanje na “simbolni pomen kulture” in nacionalno identiteto, kar je nasploh vedno pri roki, kadar je potrebno ljudstvu (in očitno tudi kulturnikom) metati pesek v oči.

Sam še vedno vztrajam, da je potrebno predvsem temeljito razmisliti o vseh razlogih pro et contra, na bistveno drugačen način, kot ga počnejo omenjeni velmožje pri brezglavem podpiranju peticij. Torej tehten in argumentiran razmislek, z ene in druge strani. In predvsem brez posebnega poudarka na “simbolnih vidikih”, vsaj v takem pomenu, kot ga ponavljajo frontmani te peticije.

Sam pa vidim še (vsaj) eno veliko prednost pri morebitni/verjetni ukinitvi ministrstva. Da bo kulturni sektor končno prisiljen na reforme, da bodo končno ustvarjeni drugačni pogoji za vrednotenje kulture in podeljevanje sredstev na tem področju. Da bodo številni lobiji, ki jih je na tem področju še več, kot kje drugod, končno pričeli izgubljati na svoji moči, in bili prisiljeni soočiti se z dnevno situacijo, ki jo živijo (ali živimo) vsi ostali, “nekulturni” ljudje. Resda me je strah ljudi, ki bodo počeli te reforme in njihovega početja, in bojim se, da koraki ne bodo čisto v takšni smeri, kot bi bilo potrebno. Tudi sam bom tule budno stal na preži. Vendar žal menim, da je nek korak preprosto nujen. Morda forma in način ni najlepši, to pa je tudi vse. Če pa g. Mitja Čander govori, da bi bile sicer reforme potrebne, naj pripravi predlog, na kakšnega bi bile te učinkovito narejene. Na kakšen način bo npr. mastodontski sistem javnih institucij v kulturi (podprt z aparatom ministrstva in raznih agencij in drugih uradov) končno pričel delovati učinkovito. Kolikor vem, skupina za modernizacijo javnega sektorja v kulturi (katere član je tudi sam) v vseh teh letih ni napravila čisto ničesar. Žal mi je, enkrat (upam) pride tudi čas, ko je potrebno položiti račune in predstaviti rezultate. In če teh ni, potem je včasih treba storiti tudi kaj radikalnega, da se nekaj končno premakne.

Takšno je vsaj moje mnenje, morda mi bo seveda kdo oporekal. Vendar mislim, da se kar veliko ljudi z menoj tudi strinja. In čas bi bil, da se v kulturi zamislimo tudi nad mnenjem različnih skupin ljudi o nas, in to še kako drugače kot zgolj filistrsko vzvišeno ali z resentimentom in svetoboljem.

  • Share/Bookmark


11 komentarjev »

  1.   anez — 26.01.2012 @ 21:57

    jst sm za ukinitev

  2.   Simona — 27.01.2012 @ 07:42

    Zaprisežena birokratka v kulturi sem. Res je treba mnogo postoriti tudi okrog kulture. Pošteno prevetriti, spustiti zraven nove in dobre ljudi. Če ni rezultatov, naj se umaknejo tisti, ki jim do sedaj ni uspelo.
    Itak mislim, da je tako potrebno tudi na državnem političnem nivoju. Kako je to mogoče, da se nam vedno znova ponavljajo vedno eni in isti ljudje?
    Ja, kulturno ministrstvo naj se ukine. Morda pod šolsko streho bolje, drugače, uspešneje.

  3.   mweiss — 27.01.2012 @ 09:08

    Absolutno za ukinitev in obvezno javno in pregledno financiranje dejavnosti. Če kje v SLO obstaja koritarstvo, na nobenem področju ni tako očitno, kakor v t.i. kulturi.

  4.   Rado — 27.01.2012 @ 09:47

    “Sam še vedno vztrajam, da je potrebno predvsem temeljito razmisliti o vseh razlogih pro et contra, na bistveno drugačen način, kot ga počnejo omenjeni velmožje pri brezglavem podpiranju peticij.”

    Andee,
    ponuja se vtis, da si demantiral samega sebe.
    Namreč diskusija pro et contra bi morala biti narejena pred ukrepom, pred izvršenim dejstvom, ki nam prostora za razmislek ne daje. Tudi ti si močno pohitel z izjavo. Zdi se, ti diskusije ne potrebuješ. “Ti že veš”.

  5.   Joško — 27.01.2012 @ 10:25

    Ukint. k je kriza je kriza za vse. Sicer pa ta nš sistem ne bo nikol deloval dokler lahko vsak k ma 5 min cata peticijo vlaga pa teži

  6.   nevenka — 27.01.2012 @ 11:20 nevenka

    V taki godlji smo, da bo končno še manj denarja za kulturo.
    Ali bo racionalno razdeljen ali ne, pa najbrž ni preveč pametno vprašanje, ker še nikoli ni bil.
    Enkrat sem samo nekaj o financiranju filmov prebirala, pa me je skoraj kap. V čudeže ne verjamem več, zadeva je zelo odvisna od tega, komu je kaj bolj všeč.

  7.   nevenka — 27.01.2012 @ 11:22 nevenka

    Točno – koritarstvo, kot je bilo omenjeno pri odgovoru Mweiss.

  8.   NoMercy — 27.01.2012 @ 12:42

    1. kolikor razumem ne bodo Ukinili NOBENEGA ministrstva ampak podo zmanjšali število riti, ki se imenuje minister/ica :P (in par ministrstev dali v čuvanje eni osebi :D ) – kao simbolna gesta, da bo vlada “vitka”

    2. Sem pa za ustanovitev vsaj sekretariata/agencije za Kurbirje/ke — pa, če vse ostalo res ukinejo :)

  9.   Štefan — 27.01.2012 @ 17:42

    Kako pa se da izmeriti učinkovitost v kulturi? Z metri napisanih in izdanih knjig, s kvadratnimi metri poslikanih platen?!

    Po ‘ta veselem’ bo očitno v prihodnjih letih potrebno obeležiti tudi ‘ta žalosten’ dan kulture. Seveda na dan, ko bo kultura v tej državi tudi formalno pometena pod preprogo.

  10.   mweiss — 27.01.2012 @ 19:52

    @Štefan:
    Ni potrebna kakšna huda matematika. Predstavljaj si, da ima JSKD »v enem od slovenskih mest« približno 15K € za projekte in dva zaposlena. Tale dva zaposlena imata najet poslovni prostor, plače, regrese, bolniške, malice, prevoz na delo, … kar tako čez prste znaša med cca 80K €.
    80K:15K €
    Metanje denarja stran z veliko lopato.

  11.   andee — 28.01.2012 @ 02:47 andee

    @Rado:
    ja, ampak ali je kdo od kulturnikov želel resno diskusijo, ki bi segala dlje od “usodnega pomena kulture za slovenstvo”? Sicer se pa strinjam, odločitev je prišla preveč naenkrat.

    @Anez, Simona, Mweiss, Joško, Nevenka, NoMercy:
    se strinjam s tem, da je v kulturi enormno preveč “koritarstva”. Se pa do te mere strinjam z Radom, da odločitev le ni tako nedolžna, vendar se s strani kulturnikov preprosto ne dopusti, da kdo dvomi v velepomembnost kulture za naš narod in avtomatsko upravičenost do državnih sredstev. To se je pokazalo že večkrat, in samo prek stalnih peticij in protestov je res težko komunicirati. Žal niso glede tega večinoma kulturniki nič kaj dosti drugačni ali boljši od sindikatov.

    @Štefan:
    Sicer tehtna replika, o tem smo nekaj malega spregovorili v komentarjih na tale zapis: http://andee.blog.siol.net/2011/12/01/se-enkrat-o-ukinitvi-kulturnega-ministrstva/. Vendar se ne strinjam čisto: res je, da je učinkovitost v kulturi – kot pri številnih področjih javnih dobrin – težje vrednotiti, vendar preprosto morajo obstajati kriteriji, po katerih lahko v konkretnem primeru presodimo, ali neka institucija deluje uspešno ali ne. V primeru kulture je verjetno problem predvsem s kriterijem finančne vzdržnosti – javne institucije v kulturi le malo prispevajo k dodani vrednosti, plače javnih uslužbencev predstavljajo približno polovico skupnega kulturnega budžeta (vsaj sodeč po besedah bivše ministrice ob protestih proti rebalansu) in so nedotakljive, za razvoj kulturnega trga, zasebnih investicij (donatorstva, sponzorstva) in razvoj nevladnega sektorja gredo drobtinice, bolj ali manj vse se steka v javni sektor. Ta pa je tudi institucionalno preobsežen, glede tega samo ponavljam besede dr. Vesne Čopič, ki je zagotovo največja referenca v Sloveniji na področju kulturne politike (nenazadnje je tudi edina, ki jo predava na akademski ravni). Kultura je torej preinstitucionalizirana. Iz vseh teh razlogov mislim, da je smiselno govoriti, da je slovenski javni sektor v kulturi preobsežen in neučinkovit. In zato sam mislim, da so radikalne reforme v takšni ali drugačni obliki takorekoč nujne.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |