V krizi smisla tiči misel






         

16.04.2012

Česa si želim ob rojstnem dnevu?

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, miks — andee - 16.04.2012

Še četrti pozdrav v teh dneh,

pravkar sem si pogledal tokratne (četrtkove) Poglede Slovenije in se odločil, da napišem en “šnopček za dušo”, kot je temu baje nadel ime bloger Alex van der Volk. Mimogrede imam drug teden, v nedeljo, tudi rojstni dan, poleg tega je ta april četrta obletnica delovanja tega bloga.

Česa si torej želim ob rojstnem dnevu? Najprej seveda veliko, bolje rečeno dovolj, pozornosti s strani najbližjih – prijateljev, kolegov, družine, znancev, neznancev. Pozornosti, ki mi bo omogočala, da še naprej opravljam svoje delo z energijo kot doslej. Pozornosti, ki ki bo omogočala, da še naprej raziskujem področja, ki me najbolj veselijo: kulturno ekonomiko, ekonometrijo, makro in mikroekonomijo v vseh oblikah. Da na teh področjih še naprej uresničujem svoje sanje in prihajam do novih in zanimivih odkritij, ki bodo povedala kaj novega še komu drugemu, ne le meni. Predvsem pa seveda meni, če je že beseda o tem.

Kaj si želim glede slovenskega stanja? Ker sem precej politično bitje, o čemer sem se prepričal na nedavnem simpoziju v Washingtonu, torej kar precej.

Najprej: kar precej sodelujem v zgodbi nevladnega sektorja v kulturi v Sloveniji, zato si neskončno želim, da bi ta sektor in ljudje v kulturi nasploh končno pričeli na svet gledati tudi z drugega, bolj ekonomskega pogleda. Da bo končno razumeli, da je kultura le eno od področij v družbi, pomembno, morda zelo pomembno, vendar le eno. Ob napovedanem povečanju sredstev za kulturo v EU za 37% v času največje gospodarske krize prav v tem območju se zato sprašujem: zakaj ne povečati sredstva za 200%? Ali recimo 370%? Vsi izračuni in “multiplikatorji” kažejo na to, da bi bilo morda še to premalo… Zakaj torej nepotrebna skromnost? Ob teh in takšnih razmišljanjih si samo zaželim, da bi končno ljudje na področju kulture malo bolj razumeli ekonomska razmišljanja in jih ne bodisi skrajno zavračali bodisi skrajno instrumentalizirali v svoje namene. Eno in drugo je bedasto brez primere. Vsekakor pa si sam želim predvsem sogovornikov – takšnih, ki jim ni osnovni vzgib ljubosumje in zavist do tvoje osebnosti, takšnih, ki so sposobni prisluhniti in takšnih, ki so sposobni razumeti vsaj osnovne principe razmišljanja, v katerem sam delujem.

Nato: ob poslušanju Pogledov in spremljanju stanja v Sloveniji (priznam, da sem po Washingtonu šele danes malo bolj spet seznanjen z vsem skupaj) si želim, da podobna ekonomska, drugačna razmišljanja pridejo tudi do ušes tistih, ki jih že leta vztrajno zavračajo: sindikalistov, kulturnikov, besnih levičarjev, slovenskih družboslovcev in humanistov, delavcev, malih ljudi in drugih. Da bomo končno zmožni sesti za eno mizo in se zediniti o smeri, kamor naj gremo, smeri, ki nas lahko popelje resnično naprej, z deljenimi bremeni, z medsebojnim poslušanjem, z razlogi, argumenti, številkami, projekcijami, pa tudi predstavami, vizijami, fantazijami, vendar takšnimi, ki se ob vzajemnem delovanju res lahko uresničijo. Naj povem, da sredine stavke ne podpiram, morda še bolj po poslušanju Pogledov. Verjamem, da je čas za spremembe, da je bilo dovolj razbijanja vsakega predloga, ki je bil na mizi, “na ulicah”, prek kvazi-pravičniškega protestiranja, prek skakanja v zrak, vsakič, ko se kdo dotakne tvojih privilegijev in pravic. Resnično verjamem, da je čas za spremembe in da bi bil uspeh stavke če čisto nič drugega izjemno slabo simbolno sporočilo. Sporočilo, da v Sloveniji dejansko ni možno spremeniti ničesar. Sporočilo, da so nekateri deli družbe preprosto premočni in zmožni ustaviti vsak poskus k preseganju stanja, ki bi posegalo v njihove poglede in predvsem ugodnosti. Naj (ponovno) povem, da nisem čisto na strani neoklasičnih ekonomistov Janševe vlade, vendar je po mojem mnenju preprosto potrebno iti naprej. In priznam da me kljub morda ne dovolj dobremu vpogledu v ekonomiko Janševih predlogov bolj prepričajo Šušteršič, Turk in Hribar-Milič kot Ščernjavič in Štrukelj.

Zato si želim predvsem tega, da bi se Slovenija malce bolj odprla. Čeprav imam zadnje mesece občutek, da tudi ZDA niso raj na zemlji in je tudi tukaj potrebno ogromno energije, prepričevanja, tudi klanovstva in pravilne usmeritve, da te kdo prepozna. Vendar mi diskusije s slovenskimi znanci še vedno povedo, da je raven razprav tule in in v Sloveniji preprosto neprimerljiva. Da je v Sloveniji vse na neki besedni, prepričevalni, malce politikantski ravni, medtem ko tule (morda je moja univerza tudi malce poseben primer glede tega) večina počiva na konkretnih podatkih, številkah, izračunih. Če tega nimaš, se ti smejejo, medtem ko če to imaš, se te v Sloveniji izogibajo in se te bojijo. Ampak dovolj o tem.

Morda sem malce zašel. Naj torej skrajšam. Ob obletnici si želim predvsem več posluha za vsakovrstna razmišljanja, več iskrivih razprav v javnosti, več drugačnosti in več presenetljivih, a utemeljenih argumentov. Kdo ve, morda pa se mi želja celo uresniči. V sosednji kitajski restavraciji sem v zadnjem času prejel dva zanimiva “fortune cookies-a”. Eden, ki pravi, da se mi bodo vsi plani za prihodnje obdobje uresničili. In drugi, ki pravi nekako takole: “You are capable, competent, creative, careful. Prove it.”. Naj bo to vodilo za vse skupaj. Prove it, torej…

  • Share/Bookmark


4 komentarjev »

  1.   cikaskikolektiv — 17.04.2012 @ 20:19 cikaskikolektiv

    Čikaški kolektiv ti želi čim več multiplikativnih faktorjev, udarništva, printanja denarja in državnih intervencij v (že tako etatistično) kulturo. Rojstni dan pa preživi v stilu: Na dolgi rok smo vsi mrtvi. :)

    Lp. Čikaški dečki.

  2.   andee — 17.04.2012 @ 20:41 andee

    O, Čikaški kolektiv :) Hvala. Želim tudi vam veliko uspehov in iskrivih zapisov tudi v bodoče.

  3.   amuk — 22.04.2012 @ 17:39

    Vse najboljše in lepo praznuj!

  4.   andee — 22.04.2012 @ 20:56 andee

    Najlepša hvala!

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |