V krizi smisla tiči misel






         

24.05.2012

Ekonomika in ekonomija?

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, Ekonomija — andee - 24.05.2012

Danes sem imel sladke skrbi: pričel sem iskati konference, na katere bi v bodoče prijavil prispevka, ki sem ju linkal včeraj. Oba prispevka sem prijavil tudi na novembrsko ljubljansko konferenco revije EBR (Economic and Business Review), ki jo izdaja EF. In ne morem, da ne povem svojega mnenja tudi tu. In to mnenje ni dobro.

Na temle linku vam prilagam program konference o ekonomski teoriji, ki je prejšnji konec tedna potekala v Bloomingtonu. Konferenca, resda povsem mikroekonomsko usmerjena, je bila sestavljena iz dveh delov, s strani ekonomske teorije je vsebovala naslednje glavne sekcije: General Equilibrium; Search Models; Bargaining, Negotiations and Public Goods; Game Theory; Contracts; Repeated Games and Cooperation; Networks and Matching; Directed Search; R&D and Innovation; Theory and Experiments; Technology Adoption and Network Externalities; Political Economy; Industrial Organization; ter Growth. V drugem delu konference so imeli mnogo prispevkov o mednarodni trgovini, torej aplikativne prispevke.

Poglejmo še, kakšne sekcije nam ponuja ljubljanska konferenca (mimogrede, prijavite se lahko še do 30. maja): Economic Policy; International Trade and FDI (Foreign Direct Investments); International Business and Competitiveness; Entrepreneurship; Management; Business Informatics; Business Logistics; Finance; Accounting; Bank and Financial Management; Marketing; Unspecified.

In zdaj kratko vprašanje: prispevek iz ekonomske teorije, ki ni ravno analiza ekonomske politike, lahko v Ljubljani prijavim kje? Kje že? Ali lahko med temami najdete vsaj eno, ki ni usmerjena izrazito aplikativno, torej pokriva ZGOLJ področja kot so management & marketing; mednarodna trgovina; podjetništvo; ter finančni trgi. Skratka: naj mi kdo, nevednemu andeeju, svetuje, kam naj za vraga prijavim svoja včerajšnja prispevka… Kaj reči: očitno nista ekonomska, tako vsaj menijo na EF v Ljubljani!

In prav o tem govorim tule že kar lep čas, odkar imam izkušnjo z ameriškim univerzitetnim sistemom na področju ekonomije. V Sloveniji si ekonomist samo, če si skrajno aplikativno usmerjen in te zanimajo izključno vprašanja, kot so koliko tujih investicij privabiti v Slovenijo, kako spodbuditi finančne trge in kakšno politiko voditi na področju podjetništva. V primeru, da te zanimajo resnično raziskovalne teme na področjih ekonometrije, makroekonomije, mikroekonomije, ekonomike javnih dobrin in podobnih področij, za slovensko ekonomijo ne obstajaš. Te ni. Nisi ekonomist. Nisi študent. Tako rekoč nisi človek.

Poglejmo še en primer, še eno primerjavo ameriškega in slovenskega univerzitetnega sistema na področju ekonomije. V Sloveniji imamo doktorski študentje na področju ekonomije in denarja&financ natančno 1 (EN!) ekonomski predmet, ki se predava vsako leto. Predmetu se reče Napredna ekonometrija (Advanced Econometrics), osrednji predavatelj je sicer briljantni ekonometrik in matematik prof. Martin Wagner iz dunajske IHS (ki ga poznajo tudi pri meni v Bloomingtonu), ki pa je izjemno nečloveški predavatelj, narediti izpit pri njem v prvem letniku je bilo misija nemogoče, ker je na izpitih zahteval natančno tisto snov, ki je ni odpredaval. V tem stavku ni bilo protislovja – zahteval je natančno tisto snov, ki je ni odpredaval, vse, kar je predaval, ni prišlo v naloge na izpitu. Vendar je to bolj nek partikularen problem, ki so ga vmes že rešili na EF in baje, da so predavanja sedaj dobra oz. predvsem normalna do študentov.

Vendar naš problem ostane enak: doktorski študentje ekonomije na EF lahko poslušamo le en predmet iz “prave” ekonomije. Letos, torej četrto leto od pričetka študija, so uspeli drugič ponuditi tudi predmeta Makro in Mikroekonomija. No pa naj bo, ko so že tako luštni ti študentje, dajmo jim še malo ekonomije, če že ravno hočejo :( In če že ravno moramo…

Na ekonomskem oddelku univerze v Bloomingtonu se v nasprotju s tem ne šalijo. Doktorski študentje imajo tri obvezne ekonometrične predmete (Ekonometrija 1, 2 in 3), dodatna dva, ki ju vzame večina (Makro in Mikroekonometrija), ter po dva obvezna predmeta za vse s področij mikro in makroekonomije (Teorija trgov in cen 1 in 2; ter Makroekonomska teorija 1 in 2). Sam sem poslušal predavanja predmetov Ekonometrije 3, Makroekonometrije, Teorije trgov in cen 1 in 2 ter Makroekonomske teorije 2. Nekatere samo delno, ker sem se zadnje mesece osredotočal na omenjena dva članka in disertacijo.

Vendar je primerjava povsem zgovorna. Na ekonomski fakulteti v Ljubljani imamo doktorski študentje na izbiro natančno 1 ekonomski predmet. Na ekonomskem oddelku v Bloomingtonu lahko poslušajo najmanj 9 ekonomskih predmetov, govorim seveda samo o res osnovnih, klasičnih ekonomskih predmetih in sem ne štejem predavanj iz Teorije iger, Ekonomike omrežij in podobnih predmetov.

Pa dajmo narediti še eno primerjavo med obema sistemoma. V Ljubljani sem v vseh treh letih študija (dokler sem bil v Sloveniji) morda zasledil štiri ali pet seminarjev, ki bi jim lahko rekel klasično ekonomski (torej s področij raziskav v ekonometriji, mikro ali makroekonomiji). V Bloomingtonu je bilo samo v letošnjem pomladanskem semestru 18 (!) seminarjev iz makroekonomije in nadaljnih 18 (!!) iz mikroekonomije. Ekonometričnih je bilo v tem semestru nekoliko manj, okrog 6-7. Dragi bralci: v Ljubljani imate v povprečju malo manj kot 1 ekonomski seminar na polletje, v Bloomingtonu jih je okrog 40. V Ljubljani imate 1 ekonomski predmet na doktorskem študiju, v Bloomingtonu jih je vsaj 9. Na ljubljanski ekonomski konferenci ekonomskega prispevka sploh ne morete prijaviti, ker ga ne veste kam, v Bloomingtonu imate poseben oddelek konference s prek 15 zbirnimi temami iz ekonomske teorije. Ali moram reči še kaj? Naj dodam še to, da bloomingtonski ekonomski oddelek ni neka posebna “zvezda” v ameriški ekonomiji, je pa čisto spodoben in soliden, lahko bi rekli “normalen” ameriški ekonomski oddelek.

Več kot očitno je torej, da se slovenska ekonomska stroka usmerja skoraj izključno v praktične, aplikativne teme, ki zvenijo pravoverno in “trše” ekonomsko. In se jim zato zdi skorajda smešen vsakdo, ki ga zanimajo ekonomsko teoretski oz. bolj k matematičnemu modeliranju usmerjeni pristopi. Ali raziskuješ finance in podjetništvo in si ekonomist ali pa si neka čudna dvoživka in ne vemo, kaj bi te umestili. Seveda je iz tega razviden tudi moj lasten odnos, ker se seveda štejem h tem dvoživkam, ki jih zanimajo manj aplikativne teme in raziskovanja, vendar tu ne gre zgolj zame! Iz povedanega zgoraj je več kot očitno, da ima ljubljanska ekonomska fakulteta in srenja enostavno preveč aplikativen pristop in preprosto zanemarja ekonomsko teorijo in raziskovanje, ki ni neposredno aplikativno usmerjeno. In to gre lahko samo na škodo stroke in študija.

Zelo lepo bi torej bilo, da končno dobijo pomembnejše mesto v Ljubljani tudi bolj klasično ekonomsko obarvana raziskovanja in teoretska ekonomska razmišljanja in iskanja. Iz znanosti dobro vemo, da je dobro razvita temeljna znanost predpogoj napredka in razvoja področja. Žal tega pri nas nimamo in posledice so očitne: slabo kotiranje na lestvicah svetovnih ekonomskih oddelkov, izjemno malo raziskovalcev, ki so prepoznani v svetovni ekonomski stroki in zelo nizki indeksi citiranosti. Zato bi bilo po mojem mnenju resnično nujno, da slovenska ekonomska stroka počasi vsaj malce skrene s svoje očitne aplikativne smeri in vnese nekaj svobode in duha tudi v z bogatimi denarci podkrepljene raziskave zasebnih naročnikov. Navsezadnje bo edino to v duhu univerze in bo na dolgi rok verjetno prineslo še več denarcev, še več odmevnosti in predvsem še (bistveno) več odmevnih rezultatov.

  • Share/Bookmark


6 komentarjev »

  1.   stricmarc — 24.05.2012 @ 09:28

    Glede na velikost trga, ekonomije, države je razumljivo, da primerjave o izbiri usmeritev in predmetov niso primerljive med Slovenijo in ZDA. In že od nekdaj je bilo tako, da so študenti, ki so zahtevali nekaj več, odšli na študij v tujino ( Dunaj, Praga, Pariz…)

  2.   andee — 24.05.2012 @ 19:00 andee

    @Stric Marč:
    sicer ne utegnem odgovarjati sproti, ker sem v službi, ampak bi odgovoril samo to, da ne gre toliko za razliko med “majhno Ljubljano in velikim svetom” (seveda rečeno zelo grobo), kolikor za napačne smernice. Tudi EF bi lahko z močnejšim poudarkom na temeljnih ekonomskih področjih spremenila marsikaj, na bolje. Nenazadnje je v tem primeru “vas” prej Bloomington (s svojimi 60.000 prebivalci) kot Ljubljana.

  3.   amuk — 5.06.2012 @ 19:24

    Ljubljanska EF je predvsem business school. Malo več ekonomskih predmetov imaš zgolj na masterju denar in finance (Masten, Polanec, Damijan), in še to le v zadnjem času. Doktorat imajo čez stari mački, ki se ne nameravajo, in ne rabijo, prilagoditi…

  4.   andee — 6.06.2012 @ 02:25 andee

    @Amuk:
    ja, se strinjam, točno to sem povedal zgoraj. In točno to bi bilo v prihodnosti potrebno drastično spremeniti in dati več poudarka klasičnim ekonomskim predmetom, če noče EF resnično postati nekakšen Gea College.

  5.   amuk — 9.06.2012 @ 17:19

    Imas prav. Morda bi bilo vredno EF eksplicitno razdeliti na dva dela, poslovno in ekonomsko, ter ekonomski oddelek, ki je premajhen in zanj ni veliko zanimanja, povezati s fakulteto na primorskem, oddelkom v Celju, ter Mariborsko univerzo. Andee, je zate tezko raziskovati na podrocju kulturne ekonomike, glede na to, da si (kolikor mi je znano) edini, ki se ukvarja s tem podrocjem v Sloveniji? Lahko sploh s kom plodno debatiras o idejah?

  6.   andee — 9.06.2012 @ 19:18 andee

    @Amuk:

    hvala, se ne bi mogel bolj strinjati. Res mislim, da bi bilo potrebno nekaj narediti, da bi se v Sloveniji lažje dalo razmišljati znotraj “stroge” ekonomske znanosti. Glede mojega raziskovanja imaš tudi prav, če ne bi sodeloval s prof. Bogom Kovačem z EF in prof. Vesno Čopič s FDV, ki ju moje delo iskreno zanima in mi nudita kakšne možnosti za delo, bi bilo vse skupaj res nekakšno lajanje v luno. Vendar mi samemu res daje za misliti predvsem izkušnja z ekonomskim oddelkom v Bloomingtonu (morda imaš tudi ti kakšne podobne izkušnje kje drugje): na tem oddelku, ki sicer ni neka posebna perla v ZDA, se resnično daje poudarka skoraj izključno “klasičnim” raziskovanjem v ekonometriji ter makro in mikro ekonomiji. Za primer prilagam (verjetno še enkrat) link do seminarjev: http://www.indiana.edu/~econdept/workshops/Workshop_Schedule_Spring_2012_by_area.html ali http://www.indiana.edu/~econweb/workshop_prev.html, ki jih imajo vsako leto in so popolnoma neprimerljivi s seminarji na EF, kjer so konstantno na tapeti samo teme iz finančne ekonomike, podjetništva in seveda managementa v vseh možnih oblikah. Mislim, da bi bilo kar lepo, če bi se vsaj malo zgledovali po takšnih oddelkih kot je ta tukaj in npr. določili sklope tem seminarjev in imeli koordinatorje za npr. ekonometrijo (lahko bi bil npr. dr. Miro Verbič), makro in mikroekonomijo. Tem trem osnovnim teoretskim področjem bi bilo vsaj po mojem nujno potrebno dati večji zagon pri nas v Sloveniji.

    Po mojem bi že sama prisotnost takšnih razmišljanj lahko precej prispevala k priljubljenosti in poznavanju ekonomije pri nas. Sedaj tega izven poučevanja predmetov na faksu tako rekoč ni…

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |