V krizi smisla tiči misel






         

13.06.2012

Adios

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, miks — andee - 13.06.2012

Dragi bralci,

po devetih mesecih in kar burnem dogajanju tule na blogu, je naposled napočil čas, da se serija “Bloomingtonski zapisi” sklene in da naposled stopim na letalo in zapustim prizorišče zločina. Kaj reči za konec tega potovanja?

Najprej, bilo je izjemno delovno. Ko se poslavljam od prijateljev te dni, večkrat slišim, da še niso videli nikogar, ki bi tako obsedeno delal. Kolegi tule so si me zapomnili predvsem po tem, ko sem jih kot duh strašil vse bloomingtonske noči, ko so nič hudega sluteč odhajali domov mimo odprte pisarne doktorskih študentov in je bila vedno prižgana luč ter en stalni stol vedno zaseden. Verjetno so te dni prepričani, da smo vsi Slovenci manijaško delovni, potem ko so videli tudi uspehe Anžeta Kopitarja.

Vendar je bilo tudi kar precej uspešno. Lahko rečem, da je prvo polletje potekalo divje in burno, v akademsko-ekonomskem smislu sem videl in slišal resnično vse, kar je bilo možno. Veliko tega ste lahko prebrali tudi tukaj. Drugo polletje je bilo glede tega bolj umirjeno, sam pa se bom vedno spominjal obdobja enega meseca, ko sem skoraj do konca izživel svoje otroške sanje norega znanstvenika in matematično obdelal dve vsaj po mojem poznavanju dokaj pomembni ekonomski zagonetki: deaccessioning in agentski stroški prostega denarnega toka ter vrednosti neuporabe. Lahko rečem, da bo to zagotovo tisto obdobje, ki se ga bom spominjal še zelo dolgo in ga želel še večkrat ponoviti.

Obenem oz. kljub vsemu temu sem uspel videti in doživeti marsikaj, dovolj, da bom v ZDA zagotovo še večkrat z veseljem prišel. Resda se to morda v Sloveniji komu zdi dežela “trdega kapitalizma in neoliberalizma”, vendar lahko sam zanjo rečem, da je tudi dežela izjemno prijaznih in odprtih ljudi, trde delovne mentalitete, kakršne tudi pri nas zlepa ne srečamo, številnih drugačnih navad (merskih enot, električnih vtičnic, semaforjev in prometnih znakov, “papirnate” arhitekture, itd.) in narodnosti, kar se Bloomingtona tiče tudi odlične in raznovrstne hrane, pijače, glasbe in zabave nasploh.

Skratka, upam, da vam je tole druženje prek blogov pričaralo vsaj malce te atmosfere, ki sem jo sam užil v teh mesecih, vsekakor pa vsakomur, ki ima možnost oditi v ZDA, zlasti študijsko, to toplo priporočam – tudi če niste posebni “zagovorniki” ameriškega sistema, morate to življenje in razmišljanje preprosto izkusiti, če imate to možnost seveda!

Sicer pa seveda z zapisi nadaljujemo, ko se malo ustalim v naši domovini. Najverjetneje bom tudi nadaljeval in zaključil kratko delavnico o ekonometriji, s katero sem se uspel spet malce bolj pozabavati v zadnjih tednih.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |