V krizi smisla tiči misel






         

13.06.2012

Fuzbal – EP in moji favoriti

Zapisano pod: Bloomingtonski zapisi, miks — andee - 13.06.2012

Malo preden bom odšel iz Bloomingtona, sem prvič spremljal nekaj nogometa prek interneta. Nasploh sem bil zadnje tedne malce bolj “razpuščen” iz prejšnjega delovnega ritma.

Kaj reči pred nadaljevanjem EP v nogometu v Poljski in Ukrajini? Danes sem si prek interneta pogledal drugi polčas tekme Poljska: Rusija. Čeprav sem Ruse spremljal v zadnjih letih in sem bil mnenja, da so močna reprezentanca, nekakšen “stroj”, jim tokrat ne privoščim uspeha. Enostavno se mi zdijo preveč brez duše, preveč razbijaški, morda se motim in me bo kdo tu popravil. Poljaki pa so mi simpatični: po vseh neuspehih v preteklih letih – spomnim se še SP 2002, ko so v zelo lahki skupini s Portugalsko, ZDA in Južno Korejo kot eni favoritov s takrat nenadkriljivim naturaliziranim “molčečim” nigerijskim reprezentantom Olisadebejem osvojili zadnje mesto. Pa SP v Nemčiji 2006, ko so ponovno šli ven že po prvem krogu, boljši je bil Ekvador. Tudi na EP 2008 niso bili nič boljši, razdelili so si zadnje mesto v predtekmovalni skupini z Avstrijo, to ob sedanji kvaliteti avstrijske reprezentance pove vse. Nekakšni osmoljenci vseh dosedanjih evropskih in svetovnih prvenstev torej, vsaj od tistega 1982 v Španiji, ko so bili tretji še z generacijo Boniek, Smolarek (oče), Žmuda.

Zato Poljakom privoščim, da vsaj na domačem prvenstvu zlomijo urok, ki jih sprejmlja v zadnjem desetletju. Za to bo potrebno premagati Čehe, ki so bili ponavadi med mojimi favoriti (zelo rad sem spremljal nogomet, ki so ga igrali od leta 1996 in njihovega drugega mesta na EP, torej igralce, kot so bili Koller, Šmicer, Nedved, Poborsky, Berger, Kadlec, Skuhravy, Jankulovski in kot so še vedno Rosicky, Čech in Baroš), tokrat pa priznam, da bi raje videl Poljake v četrtfinalu.

Poglejmo še druge skupine. Skupina B z Nemci, Nizozemci, Danci in Portugalci. Moji favoriti tu so Nemci, čeprav sem bil vesel, ko so jih v Južni Afriki izločili Španci, pa sem sedaj na njihovi strani – imajo močno zasedbo, katere jedro je nekdanja mladinska reprezentanca, evropski mladinski prvak 2009 z igralci kot Özil, Khedira, Kroos in Müller. Vsekakor upam, da pridejo daleč. Nizozemcem ne vem več, kaj bi dejal – zelo bi jim privoščil uspeh (zmago) na naslednjem SP, ker so v preteklih desetletjih resnično doživeli že vse, samo uspehov ne. Nisem pa kaj posebej na njihovi strani na tem EP, morda pa se vseeno opomorejo po začetnem danskem šoku. Portugalcev ne maram preveč zaradi ošabnosti zvezdnika ekipe Cristiana Ronalda, tudi sicer nekako ne delujejo najbolj kompaktna ekipa. Danci bodo kot kaže eno presenečenj, priznam pa, da njihovo ekipo slabše poznam. Moja favorita iz te skupine sta tako Nemčija in Danska.

Skupina C – Hrvaška, Španija, Italija in Irska. Vsekakor ne navijam za Hrvate, vse njihove izjave in nastopanje vsaj meni daje vtis močno prepotentne reprezentance, pa tudi posamične kvalitete nimajo toliko, kot morda na nekaterih prejšnjih tekmovanjih. Za Špance močno navijam, priznam. Simpatična mi je tako ekipa Barcelone, ki sestavlja jedro reprezentance, kot njihov pristop v reprezentanci, ko so ponavadi dominanten partner od začetka do konca. Vendar imam nekako občutek, da se jim tokrat ne bo izšlo, bomo videli. Italijani imajo ponovno malce bolj simpatičen pristop k igri, kolikor spremljam po medijih, naj bi jih preporodil selektor Prandelli. Irci bi bili morda lahko presenečenje, če ne bi na “mino” naleteli že na prvi tekmi. Tako pa sta moja favorita iz te skupine Španija in Italija.

Še skupina D – Ukrajina, Anglija, Francija, Švedska. Ukrajinci so sicer presenetili na prvi tekmi, vendar ne verjamem, da je Andreju Ševčenku še ostalo toliko dinamita v nogah, da bi zmogli pripraviti kaj posebnega, no, bomo videli. Anglija je še en večni poraženec, morda se jim posreči tokrat, ko so bolj v vlogi underdoga kot favorita. Francija je vsekakor zame ena boljših ekip tule, simpatična mi je igra, ki jo kaže Franck Ribery, tudi sicer mi je ekipa dokaj simpatična. Za Švede pa ne vem, Zlatan Ibrahimović je morda res vrhunski igralec, kot osebnost pa me ne prepriča posebej, po vseh njegovih izpadih v klubski areni se mi zdi bolj nekakšen iztirjenec kot kaj drugega. Sodeč po prvi tekmi pa je večina švedskega uspeha odvisna prav od njega. Morda pa se to spremeni in morda tudi Švedi še uspejo presenetiti. Moja napoved te skupine pa je Anglija in Francija.

Kaj torej reči? V četrtfinalu torej pričakujem in si želim Poljake, Ruse, Nemce, Dance, Špance, Italijane, Angleže in Francoze. To bi bila vsekakor zanimiva zasedba, z izjemo Nizozemcev in Portugalcev morda tudi vse vodilne ekipe na prvenstvu. In če si še zaželim finale, recimo Španija: Nemčija. Potem pa naj nasledniki pokojne hobotnice Paula odločijo, katera hrana v akvariju bo tokrat bolj slastna.

Veliko užitkov. In seveda, povedano so popolnoma moja subjektivna mnenja, ki velikokrat temeljijo bolj na osebnih simpatijah kot boljšem poznavanju.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |