V krizi smisla tiči misel






         

24.08.2012

Še nekaj bolj veselega, vsaj zame: Konferenca “Kultura-razvojni potenciali?”

Zapisano pod: Ekonomija, Kulturna ekonomika — andee - 24.08.2012

Da prekinem tole malce tole razpravo o fiskalnem pravilu s čim verjetno bolj svetlim. Vsi ste vabljeni (seveda ob plačilu kotizacije, ki pa resnično ni velika) na tole konferenco, ki jo organiziram v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012: http://kultura-razvojni-potenciali.um.si/sl. Odprta je tudi študentska sekcija, če je kdo zainteresiran, naj prosim prebere več na spletni strani. Rok oddaje povzetkov je torek, 28. avgust.

Vesel bom, če kakšno od teh ekonomskih in kulturno-ekonomskih debat nadaljujemo tudi tam.

KONCEPT DOGODKA:

S konferenco »Kultura – razvojni potenciali?« želimo doseči več ciljev. Najprej želimo v času morda največje kulturne prireditve v Sloveniji doslej, v naše kraje pripeljati vrsto vodilnih svetovnih strokovnjakov s področja kulturne ekonomike, kulturne politike, kulturnega menedžmenta in drugih sistemskih, družboslovnih in humanističnih ved, ki se ukvarjajo s področjem kulture.

Nadalje želimo v okviru Evropske prestolnice kulture, dogodka, ki simbolizira povezovanje kulture z razvojem nekega mesta oziroma regije in države, spregovoriti o povezovanju kulture in razvoja, ki ima zlasti v kulturni ekonomiki in politiki relativno dolgo tradicijo preučevanja in številne avtorje in dela, ki jih morda v Sloveniji še ne poznamo dovolj.

Pri tem nam ne bo dovolj zgolj »očaranost« nad morebitnimi razvojnimi potenciali kulture, pač pa želimo problematizirati tako pojem razvoja kot v zadnjem času opevane dimenzije so-vplivanja kulture in drugih področij družbe – gospodarstva, politike, znanosti,… Ali lahko kultura pozitivno deluje na razvoj nekega okolja? Kateri od razvojnih dimenzij nameniti največ pozornosti? Kje so največji možni vplivi kulture na razvoj, kako lahko kultura najmočneje in najbolj pozitivno vpliva na razvoj nekega okolja? Ali je v sovplivanju kulture na razvoj (in obratno) sploh tisti temeljni moment kulture, ali pa s tem ne pozabljamo na neke njene temeljne lastnosti, ki se temu že po naravi upirajo? Ali ustvarjalnost, ki je v temelju kulture in umetnosti, pritegne druge dejavnosti in sredstva v nek kraj, ali pa je morda ravno obratno? Kako preprečiti pojave gentrifikacije pri urbani regeneraciji mestnih predelov s pomočjo kulturnih dogodkov? Kako ovrednotiti učinke kulture na razvoj? Ali sploh imamo dovolj razvite metodologije za kaj takšnega? Ali so te sploh bistvene?

Številna vprašanja torej, ki nas vodijo pri zastavitvi in organizaciji dogodka. Dogodek, ki je zamišljen kot mednarodna konferenca z vabljenimi predavatelji, okroglimi mizami, študentsko sekcijo in spremljajočimi dogodki, bo organizirala Univerza v Mariboru v sodelovanju s Slovenskim društvom za kulturno ekonomiko. Dogodek bo potekal med 21. in 23. septembrom 2012, gostila pa ga bo Univerza v Mariboru.

PROGRAM (nekoliko spremenjen)
Čas dogodka: 21. -23. september 2012

Predvideni program:
—————————————————
PRVI DAN – Petek, 21. september:

12:00
Registracija

12:30
Uradna otvoritev

Vabljeni govorci:
dr. Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica, Evropska prestolnica kulture Maribor 2012
dr. Danijel Rebolj, rektor, Univerza v Mariboru
ga. Barbara Koželj Podlogar, direktorica Direktorata za umetnost, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS

13:00
»Public interest and cultural development« / ”Javni interes in kulturni razvoj”

Predavateljici:
Vesna Čopič, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija
http://www.fdv.uni-lj.si/Kontakti/osebne.asp?id=291

Prof. Vesna Čopič je profesorica kulturne politike in managementa na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in ena redkih, ki v Sloveniji na akademski ravni raziskujejo področje kulturne politike. Je avtorica vrste študij, zakonov in ukrepov na področju slovenske kulturne politike v zadnjih desetletjih, vabljena predavateljica na številnih mednarodnih konferencah doma in v tujini, v zadnjih letih pa tudi ena kritikov slovenske kulturne politike in njene nepresežene dediščine preteklega sistema. Na predavanju v Mariboru bo predstavila svoj pogled na javni interes in njegovo vlogo v kulturni politiki in načrtovanju razvoja, ter med drugim tudi problem sintagme “kulturni razvoj”.

Suzana Žilič Fišer, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, Slovenija ter generalna direktorica, Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, Slovenija
http://www.maribor2012.info/index.php?ptype=0&menu=1&id=116&echosub=1

Prof. Suzana Žilič Fišer je profesorica na Inštitutu za medijske komunikacije Univerze v Mariboru in direktorica projekta Evropska prestolnica kulture Maribor 2012. Na predavanju bo predstavila svoj pogled na vlogo medijev pri kulturnem in družbenem razvoju nekega okolja oz. države.

15:00
»Economic impact of European Capitals of Culture« / “Ekonomski učinki Evropskih prestolnic kulture”

Predavatelja:
Beatriz Plaza, University of the Basque Country, Bilbao, Španija
http://ea5.codersnest.com/images/cv/Beatriz%20Plaza_%20Brief%20Curriculum%20Vitae_2012_March.pdf

Beatriz Plaza je avtorica več študij, ki so ovrednotile učinke nekaterih evropskih prestolnic kulture (npr. Glasgow, Liverpool). Prof. Plaza je tudi redna predavateljica na konferencah s področja kulturne ekonomike, ter morda ena redkih, ki (še) resno na strokovni ravni raziskujejo in razvijajo koncept ekonomskih impaktnih študij v kulturi.

Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
http://www.ef.uni-lj.si/content/static_slovene/kontakt/oseba/oseba.asp?osebaID=41&l=24&li=220

Bogomir Kovač je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ter eden redkih slovenskih akademskih ekonomistov, ki raziskuje tudi na področju kulturne ekonomike. Znana je njegova aktivnost v številnih kulturnih projektih, kot so Imago Sloveniae, predlog zakona o spodbujanju zasebnih vlaganj v kulturo, in tudi raziskovalna dejavnost v sodelovanju z zavodom EPK 2012, za katerega je v letu 2009 opravil ekonomsko impaktno študijo učinkov tega projekta. Na predavanju ga bomo prosili, da spregovori nekaj več prav o tej študiji in njenem pomenu za projekt Maribor EPK 2012.

17:00
Okrogla miza in javna diskusija »Role of private companies in support to cultural development: Case of Slovenia« / “Vloga podjetij in podpora kulturnemu razvoju v Sloveniji”

Delavnica bo namenjena predstavitvi vloge podjetij pri spodbujanju razvoja v Sloveniji. Skušali bomo predstaviti čim širši diapazon dobrih praks, ki jih na tem področju poznamo v Sloveniji, od zasebnih sponzorstev in donacij, do spodbujanja v vlogi mecenov, do podpore umetniškemu trgu in festivalom, s poudarkom na inovativnih praksah na tem področju. Predvideni kandidati za goste okrogle mize so: prof. Suzana Žilič Fišer, prof. Vesna Čopič, Janez Škrabec (Riko), Maja Lapajne (Trimo), Igor Lah (poslovnež), Matjaž Gantar/Mojca Ribič (KD Holding), Lidija Bulog (Petrol), Vladimir Rukavina (Festival Lent), predstavniki NKBM, Terme Maribor, Zavarovalnica Maribor.

Predvideni/a moderator/ica: Vladimir Rukavina / mag. Mojca Pušnik (Narodni dom Maribor)

19:00
Večerja, spremljevalni dogodki

———————————————————–
DRUGI DAN – Sobota, 22. september:

9:30
»Evaluating the Economic Impact of Arts Events: An Updated Methodological Assessment«/ “Vrednotenje ekonomskih učinkov umetniških dogodkov: ponovni metodološki razmislek”

Predavatelj:
Bruce A. Seaman, Georgia State University, ZDA
http://www2.gsu.edu/~ecobas/ecobas.html

Profesor Bruce Seaman sodi med vodilne, lahko bi dejali že kar legendarne sodobne kulturne ekonomiste. Njegovo delo je postalo znano prav skozi razmisleke o ekonomskih impaktnih študijah (vrednotenju kratkoročnih učinkov kulturnega dogodka na porast ekonomske aktivnosti v nekem kraju) in njihovem mestu pri ugotavljanju učinkov nekega kulturnega dogodka. Profesor Seaman je bil eden prvih, ki je opozarjal na številne pomanjkljivosti v ekonomski impaktni metodologiji (Seaman, 1987), in postal in ostal eden najglasnejših in predvsem najbolj utemeljenih kritikov te vrste študij. Bil je tudi prvi in doslej morda edini, ki je skušal pod eno streho združiti dve temeljni metodi vrednotenja učinkov, ekonomske impaktne študije in kontingenčno vrednotenje. Na predavanju ga bomo torej prosili, da ovrednoti trenutno stanje na tem področju in predvsem odgovori na bistveno vprašanje: kako vrednotiti učinke kulturnih dogodkov in ali je kontingenčno vrednotenje res odgovor na probleme impaktnih študij? Kaj torej sam predlaga kot nadomestek impaktne metodologije? Ali je ekonomska teorija sploh že zrela za drugačno metodološko ozadje takšnega vrednotenja? Ali niso torej kritike teh metod zgolj kritikastrstvo, brez konkretnih rešitev, ki bi jih lahko predlagali v zameno?

10:30
»Culture and economic development« / “Kultura in ekonomski razvoj”

Predavatelj:
Michael J. Rushton, School of Public and Environmental Affairs, Indiana University Bloomington, ZDA
http://www.indiana.edu/~spea/faculty/rushton-michael.shtml

Prof. Rushton je v zadnjih letih postal znan predvsem kot odgovorni urednik osrednjega znanstvenega časopisa na področju kulturne ekonomike, Journal of Cultural Economics. Njegovo raziskovalno delo zajema davčne olajšave in spodbude na področju kulture (predvsem v ZDA), vrednotenje cenzure in njenih posledic v umetnosti, raziskovanje “kulturnih območij” (cultural districts) v mestih, ter ekonomske učinke kulturnih dogodkov in dejavnosti. Rushton bo na predavanju predstavil svoj pogled na ekonomske učinke in vrednotenje kulturnih dogodkov ter zmožnosti in priložnosti kulture v povezavi z ekonomskim razvojem nekega območja.

11:30
»Culture, social and environmental development« / “Kultura, socialni in okoljski razvoj”

Predavatelj:
François Matarasso, publicist in predavatelj, Velika Britanija
http://web.me.com/matarasso/one/about_me.html

Prof. Matarasso je eden večjih strokovnjakov za področje povezovanja kulture in socialnega razvoja, s tega področja je vrsta njegovih del v zadnjih dveh desetletjih. Prof. Matarasso prihaja iz okolja (torej Velike Britanije), kjer je razmišljanje o prepletu ekonomskih, socialnih in okoljskih učinkov kulturnih dogodkov zelo živo in dinamično, s številnimi avtorji, ki raziskujejo na tem področju (poleg njega omenimo še Franca Bianchinija, Charlesa Landryja in Lio Ghilardi). Prof. Matarasso bo na predavanju predstavil svoj pogled na vlogo socialne dimenzije pri organizaciji kulturnih dogodkov, ali je socialne učinke možno vrednotiti ter kakšno vlogo naj le-ti imajo pri organizaciji dogodkov kot je Evropska prestolnica kulture.

12:30
Kosilo

13:30
»Clustering and creativity in cities« / “Grozdenje in ustvarjalnost v mestih”

Predavatelj:
Karol Jan Borowiecki, University of Southern Denmark, Odense, Danska
http://www.tcd.ie/Economics/staff/borowiek/

Prof. Karol Jan Borowiecki je prejemnik nagrade za najboljši prispevek na 16. konferenci združenja ACEI (kot predhodno rečeno gre za osrednjo konferenco na področju kulturne ekonomike) leta 2010 v Koebenhavnu. Je tudi član raziskovalne skupine znanega irskega profesorja Johna O’Hagana (ki je bil prvotno vabljen v okviru tega dogodka), enega vodilnih sodobnih kulturnih ekonomistov, ki se v zadnjih letih s svojimi sodelavci s Trinity Collegea posveča raziskovanju t. i. grozdov v kulturi. V tem okolju so v zadnjih nekaj letih nastale zelo pomembne razprave o pomenu grozdenja pri uspešnosti skladateljev (Borowiecki, 2010; O’Hagan, Borowiecki, 2010), likovnih umetnikov (Hellmanczik, 2009), gledališčnikov (Zieba, 2008) in drugih ustvarjalcev. O’Hagan, Borowiecki in sodelavci so izpopolnili metodologijo vrednotenja grozdov v kulturi in dokazali pomembnost grozdov (torej sodelovanja in povezovanja med ustvarjalci v okviru enega mesta ali regije, npr. Pariza, Londona, New Yorka) pri nastajanju najpomembnejših del v svetovni umetniški zakladnici. Na predavanju v Mariboru bomo prof. Borowieckega prosili, da predstavi svoja spoznanja in spoznanja O’Haganove skupine na področju grozdenja kulturnih in kreativnih dejavnosti , ter predstavi metodološki okvir, v sklopu katerega je po njegovem mogoča nadaljnja raziskava tega pomembnega fenomena. Prosili ga bomo tudi, da na temelju svojih ugotovitev ovrednoti pomen geografskega povezovanja umetnikov, in ali morda prav prireditve kot je EPK lahko vsaj za eno leto ponudijo osnove za takšno grozdenje in kreativno vrenje s trajnejšimi posledicami.

14:30
»Culture, creativity and innovation«/ ”Kultura, ustvarjalnost in inovativnost”

Predavatelj:
Xavier Castañer, HEC Lausanne, Švica
http://www.hec.unil.ch/people/xcastaner&vue=cv&set_language=en&cl=en

Profesor Castañer sodi med bolj izpostavljene sodobne kulturne ekonomiste, v ospredje strokovne javnosti pa je prišel prav z razpravami o vrednotenju ustvarjalnosti in inovativnosti na področju umetnosti (zlasti znan je prispevek, ki sta ga s kolegom Camposom objavila 2002 in zanj prejela t. i. predsednikovo nagrado združenja ACEI). Njegovi prispevki preučujejo, ali je moč ustvarjalnost v umetnosti vrednotiti s podobnimi orodji kot inovativnost (o vrednotenju katere je sicer, vsaj v naravoslovnih znanostih, precej več govora). Na predavanju v Mariboru ga bomo prosili, da v luči teorij o kreativnem razredu in povezovanju kulture in razvoja izpostavi, kakšno vlogo igra ustvarjalnost v smislu socialno-psiholoških, menedžerskih in ekonomskih teorij pri razvoju nekega okolja. Ali je učinek ustvarjalnosti mogoče vrednotiti? Ali je mogoče vrednotiti določene oblike ustvarjalnosti pri reševanju problemov nekega okolja? Ali pa je ustvarjalnost tista posebna značilnost, ki je ni možno predvideti vnaprej in je zato tudi ni možno (ali vsaj korektno) vključevati v načrte razvoja mest?

15:30
Študentska sekcija

18:00
Večerja, ogled Maribora, spremljevalni dogodki

———————————————————-
THIRD DAY – Sunday, 23rd of September:

10:00
“The Value of Culture – An Economist’s View” / “Vrednost kulture in pogled ekonomista”

Predavatelj:
Bruno S. Frey, Univerza v Warwicku, Velika Britanija / Švica
http://www.bsfrey.ch/

Bruno S. Frey velja za enega najpomembnejših sodobnih kulturnih ekonomistov. To poleg številnih odmevnih objav potrjuje med drugim tudi nagrada (častno članstvo), ki mu jo je v letu 2010 podelilo združenje ACEI, in ki velja za kulturno-ekonomski ekvivalent Nobelovi nagradi (doslej jo je prejelo le pet kulturnih ekonomistov). Profesor Frey deluje in objavlja na izjemno raznolikih ekonomskih področjih (zelo znan je med drugim tudi kot eden utemeljiteljev teorije vrednotenja sreče kot nadomestka vrednotenju koristnosti v ekonomiji). V kulturni ekonomiki je znano predvsem njegovo delo na področju ekonomike muzejev, umetniškega trga, festivalov, uprizoritvene umetnosti, ter vrednosti kulture. Prav o slednji ga bomo poprosili, da spregovori na konferenci v Mariboru.

11:00
“Value of Culture and Valorization of Cultural Events”/ “Vrednost kulture in vrednotenje kulturnih dogodkov”

Predavateljica:
Jeanette D. Snowball, Rhodes University, Južnoafriška republika
http://rhodes-za.academia.edu/JenSnowball

Jeanette Snowball je južnoafriška ekonomistka, prejemnica Predsednikove nagrade združenja ACEI v letu 2006. Snowballova raziskuje predvsem na področju metodologije vrednotenja učinkov kulture, s tega področja je tudi njena odmevna monografija iz leta 2008 Measuring the Value of Culture, ki je ena prvih, ki celovito obravnavajo različne teorije in metode vrednotenja učinkov kulturnih dogodkov v kulturni ekonomiki.

12:00
“Non-use values: A forgotten yet promising argument in justifying public support to the arts” / “Vrednosti neuporabe in njihova vloga pri utemeljevanju javne podpore kulturi”

Predavatelj:
Andrej Srakar, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
http://www.rhiz.eu/person-15240-en.html

Andrej Srakar je trenutno morda edini, ki se v Sloveniji ukvarja z aktivnim raziskovanjem na področju kulturne ekonomike. Srakar je asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter avtor edine doslej izdane slovenske monografije s področja kulturne ekonomike, “Ekonomsko vrednotenje umetniških dogodkov: umetnost med trgom in državo”, ki je izšla pri Založbi FDV leta 2010. Srakar je reden gost na večini mednarodnih konferenc s področja kulturne ekonomike, v letu 2011/12 je bil Fulbrightov štipendist za enoletno gostovanje na Univerzi v Indiani v ZDA. Na predavanju bo predstavil pionirsko raziskovanje in ekonomsko modeliranje vrednosti neuporabe, ki ga je s sodelavci izvedel v času študija v ZDA, tesno pa je povezano tudi z razpravami, ki jih je pobudila izdaja njegove omenjene knjige v Sloveniji.

13:00
Kosilo in zaključek dogodka

———————————————————————————————
Datum dogodka: 21. – 23. september 2012

Soorganizatorji: Javni zavod Maribor 2012, Slovenija; Univerza v Mariboru, Slovenija; Društvo Asociacija, Slovenija

  • Share/Bookmark


3 komentarjev »

  1.   Bimbo — 26.08.2012 @ 21:19

    Andee, za vsak primer, če še nisi vedel: na spletišču Economista poteka nekakšna javna razprava o financiranju umetnosti.
    http://www.economist.com/debate/days/view/875
    LP, Bimbo.

  2.   andee — 26.08.2012 @ 21:33 andee

    @Bimbo:
    super, nisem vedel, hvala za pointer! Tema je kolikor vidim klasična, država vs. trg v umetnosti, ampak bo zelo zanimivo brati. Hvala še enkrat!

  3.   Bimbo — 27.08.2012 @ 11:30

    Andee, z veseljem. Zadevo sem samo preletel, a pritegnil me je komentar nekoga iz ZDA, ki je kot dober primer državno podprte kulture (medija) navedel PBS. Zanimiva vzporednica z našo RTV-10 %…

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |