V krizi smisla tiči misel






         

15.11.2012

Protesti in odgovornost

Zapisano pod: Politične 'analize', miks — andee - 15.11.2012

Čeprav imam rahel post glede objavljanja tule gor, pa želim dati samo kratko repliko glede sobotnih demonstracij.

Sam sem del oz. vodja organizacije, ki je proteste odločno podprla. Priznam, da tokrat del protestniških zahtev tudi sam podpiram – sem mnenja, da obstaja več kot dovolj makroekonomskih uvidov, da je možno govoriti o veliki vprašljivosti smiselnosti varčevalnih ukrepov v času gospodarske krize. Ukrepov, kot se načrtujejo pri nas. Sam vem, da bodo kar precej zarezali v področja znanosti, visokega šolstva, kulture. Zlasti prvi dve, pa tudi tretje so področja, kamor bi po mojem potrebovali vlagati in nanje staviti pri izhodu iz krize. Žal resne strategije na tem področju preprosto ni, vsekakor pa ne poteka potrebna razprava o njenem oblikovanju.

Vendar želim povedati še nekaj, precej drugačnega. Čas za strukturne reforme in nekakšno “varčevanje” je bil leta 2005, ko so reforme predlagali takratni Janševi ekonomisti. Ne bom rekel, da so bile vse predlagane reforme dobre (predvsem tu mislim na problematično EDS), vendar smo/so jih zavrnili brez potrebnega razmisleka o njih, navsezadnje tudi na osnovi velikega delavskega pohoda proti njim v takrat sneženi Ljubljani. Danes se nam lahko samo kolca po mnogih od tedanjih reformnih ukrepov – Nemčija, kjer je kancler Schröder tvegal (in zakockal) lasten položaj v državi, da je podobne reforme speljal, še danes uživa sadove takratnega poguma.

Danes isti delavci-protestniki na ves glas že več let ponavljajo, da niso krivi za krizo… Čeprav me bo kdo (ponovno) označil za nazadnjaškega bedaka, sam vidim v tem resnično velik, skorajda nepojmljiv anahronizem in licemerje.

Zato pred protesti polagam na srce samo eno stvar, ki jo tule ponavljam večkrat: rušiti in protestirati je najlažje, posebej v “kritično” usmerjeni Sloveniji. Naj torej vsakdo, ki odide na protest, kasneje prevzame svoj del odgovornosti, da je tam stal in dejansko rušil neke predloge, kakršni koli so že ti bili. V kolikor bomo čez nekaj časa (ponovno) ugotovili, da smo (z)rušili lastne temelje, naj bo vsaj jasno, kdo je tam stal in kričal, protestiral, rušil. Čas bi bil, da tudi pravičniški model pisanja protestov, peticij in referendumov doživi premislek, predvsem pa da za njegovimi posledicami stojijo prav vsi tisti, ki bodo na ulicah stali in vpili svoje parole. Ne valiti krivde na sindikalne voditelje – odločitev, da sodeluješ v tem, je stvar vsakega posameznika, vsakega delavca, študenta, upokojenca. Naj torej kasneje ne bosta kriva Semolič in Štrukelj in “naši sindikati”.

Sam bom torej najverjetneje tokrat tam in bom tudi skušal sprejeti svoj del odgovornosti za posledice. Upam, da tudi vi – vso srečo.

  • Share/Bookmark


9 komentarjev »

  1.   Simona Rebolj — 15.11.2012 @ 22:48 Simona Rebolj

    “Danes se nam lahko samo kolca po mnogih od tedanjih reformnih ukrepov – Nemčija, kjer je kancler Schröder tvegal (in zakockal) lasten položaj v državi, da je podobne reforme speljal, še danes uživa sadove takratnega poguma.”

    Ja, in zato nas lahko danes Merklova zajebava v glavo z varčevalno politiko, ki njene države ne bo obglodala do kosti.

    “Danes isti delavci-protestniki na ves glas že več let ponavljajo, da niso krivi za krizo… Čeprav me bo kdo (ponovno) označil za nazadnjaškega bedaka, sam vidim v tem resnično velik, skorajda nepojmljiv anahronizem in licemerje.”

    Večina teh delavcev – protestnikov preprosto ni vedelo, kar ti meniš, da bi morali vedet, ker so bili tisti, ki naj bi vedeli preprosto preslabi v pojasnjevanju in očitno prenerodni, da bi znali z ljudmi ustrezno komunicirat, jim pristopat. Medtem ko so na drugi strani tisti, ki so vodili te delavce – protestante svoj namen izpeljali očitno premnogo bolje. Ne vem, zakaj torej ne bi bili sindikati nič krivi. Licemerje je v bistvu tudi to, če nekdanji “rešitelji”, ki so bili pregnani, ne priznajo svojega dela soodgovornosti, če so svoje lastne domnevne rešitve pokopali z neustreznim obnašanjem, komuniciranjem in tudi konkretnim sranjem, ki so ga hoteli podtaknit zraven v paketu. Ne le EDS, čeprav jim je ravno ta fatalen kiks uspelo zreklamirat najbolj in so se zanj najbolj pulili, medtem ko se očitno tudi njim ni zdelo tako pomembno ustrezno predstavljat druge rešitve, ki so jih še ponujali. Da ne omenjam Mrkaića, ki se je veliko bolj intenzivno in raje ukvarjal s pasenjem cinizma in vtikanja v področje, o katerem ni imel blagega pojma o pojmu – v kulturo, in s tem kvečjemu izkazoval osebo, ki ni vredna zaupanja, saj zna razgrajat tudi brez pameti in dobrega okusa. Če bi pol toliko energije vložili v tisto, kar naj bi bilo koristnega, bi jim tudi delavci in vsa javnost lažje verjela in bi verjetno tudi lažje razumela. V kolikor te drhal s tvojimi pametnimi in dobrimi nameni potolče, čeprav si postopal fer in dobronamerno, kar se je dalo tudi razumet, kdor je želel, okej. Se strinjam. V tem primeru pa žal ni bilo tako, zato še pametnih, ki razumejo, niso imeli na svoji strani. Če bi se tudi Jože P. Damjan takrat obnašal vsaj tako, kot se danes, ko z bolj skromne pozicije vlaga nekaj truda v to, da premisli in pojasni stališča in mu verjetno pomeni več, da bi mu kdo kaj verjel, bi bilo morda vse drugače.

    Licemerje je vsepovsod.

  2.   andee — 15.11.2012 @ 23:29 andee

    Opravičevanje, da si nekaj rušil zaradi nevednosti je še bolj bedasto kot zagovarjanje svojih čeprav morda napačnih stališč. Če pač nečesa ne razumem, se bom preden to rušim vsaj podrobno pozanimal o tem. Demonstracije leta 2005 so se zgodile še preden so bile reforme sploh predlagane, tega se še dobro spomnim. Žal je še danes veliko argumentov povsem enakih. Sam se kot rečeno ne strinjam s številnimi potezami in predvsem odnosom te vlade, vendar se je potrebno zavedati, da preprosto moramo naprej in da nekateri problemi (banke, nova vlaganja in zagon gospodarstva) morajo biti rešeni. Priznam, da bi protestiral s precej lažjim srcem, če bi bil mnenja, da tisti, ki bodo tam, vedo, v katero smer bi sami radi šli oz. če bi se s to smerjo vsaj približno strinjal.

    P.S.: Mimogrede, razprava z Jedrt bo najverjetneje 28.11. v Stari elektrarni. Te dni ti pošljem tudi napisane materiale glede tega, kot sva govorila.

  3.   Marjonka — 16.11.2012 @ 15:44

    Upam, da se bo Semolič v jarek zvrnil in z nijm vred vsi osiveli sindikalisti, kateri se borijo izključno za svojo penzijo.

  4.   Simona Rebolj — 16.11.2012 @ 20:52 Simona Rebolj

    “Opravičevanje, da si nekaj rušil zaradi nevednosti je še bolj bedasto kot zagovarjanje svojih čeprav morda napačnih stališč. Če pač nečesa ne razumem, se bom preden to rušim vsaj podrobno pozanimal o tem.”

    Čisto mimo glede na moj komentar, kjer sem jasno zapisala, da ni šlo samo za nevednost kot plod nepoznavanja ali neobveščenosti, ampak tudi nekatere precej zgrešene poteze s strani predlagateljev in slabe predloge vmešane v takoimenovane dobre. Pa populizma sploh še ne štejem zraven, ki je naredil še več škode. Ne ljubi se mi pa ponavljat poante.

    Kot drugo pa tudi pojem nevednosti pri populaciji ne funkcionira na tako simplificiran način, pri čemer se je treba, če se pohvalno lotiš tako resnih stvari, kaj povprečje v odnosu do ljudi sploh pomeni, koga torej po večini sploh nagovarjaš in kako bi se temu lahko streglo. Menda od tako prekleto pametnih ljudi lahko pričakujemo vsaj zrno poznavanja sociološke in psihosocialne realnosti, v kolikor že bentimo o prekletih nevednih bumbarjih, ki so morda v svojem življenju le grablje v rokah držali in se predvsem naučili, kar je župnik povedal??? Ali pač ne??? je nevednost in skrajna nerodnost pri domnevno pametnih sprejemljiva? Vključno s tem, da niso pripravljeni prevzet košček odgovornosti za svoje kikse in komunikacijske nesposobnosti, pa še vmesne zmote (kar EDS, s katero so najbolj lajali, definitivno je bila)??? Zadeva je namreč bolj kompleksna, ker ljudje ponavadi ne rušijo ali podpirajo, čeprav bi se povsem zavedali svoje nevednosti, ampak menijo, da jim je bistvo jasno ali poznano. Ne vedo, o čem bi se morali kaj bolje pozanimat. In ta simptom sploh ni lasten le polpismenim bebcem, ki vreščijo, še preden bi se sploh zbudila prva in morda edina siva celica, to počnejo tudi bojda neverjetno izobraženi pametnjakoviči, ko se na primer vehementno lotevajo nekega področja, o katerem menijo, da jim je jasno vse, pa jim ni!! In jih prav tako marsikaj niti ne zanima, radi pa zlorabijo neke površne teze v podporo viru svojega interesa. Da ne omenjamo še tako imenovanih potez, ki so tlakovane z dobrimi nameni. Kaj bi recimo rekel za Mrkaića??? Je on eden izmed teh bedakov, ki bi se lahko kvečjemu bedasto zagovarjali, da je na področju kulture razsajal s kretenizmi, ker se pač ni dovolj pozanimal o kompleksnosti tega področja??? Ali pa je mislil, da se je?

    Stvar je namreč še hujša. Nekateri se celo pozanimavajo o stvareh, pa jim nič ne pomaga, ker niso v možgane in duha dovolj športni in fleksibilni, da bi razumeli tako, kot je in uspeli povezat med seboj vse bistvene stvari in ne le tiste, ki osebno godijo ali pa kolikor je koncentracije na voljo.Razumem razburjanje nad nevednostjo ali pa nad nerazumevanjem. Ampak kadar sama doživim ta napad togote, ponavadi ne pozabim poleg tarč gneva omenit vsaj še porazno šolstvo, ki iz ljudi itak ustvarja napiflane fahidiotske robote, namesto ljudi, ki so resnično sposobni zaznavanja, učenja in povezovanja. Ne razumem razburjanja nad bojda kretenskim ljudstvom, če ni hkrati jasnega razumevanja, da se je to ljudstvo od nekod vzelo in da so se izobraževali s strani … Koga? Kreteno? Potem to tudi razumimo tako in ukrepajmo. Poleg tega, da se samo cvili, kje je še več denarja za izobraževanje. S tem pa tudi poslušanja seveda in obvladovanja zastavljanja pravih vprašanj. Ni namreč pri pozanimavanju o tem ali onem vseeno, kako se zadeve lotiš. Kam pogledaš in kam ne. Itd. V bistvu gre za krepitev sposobnosti precej bolj kot kakršnega koli znanja. Znanje kot podlaga krepitvi sposobnosti, da znaš pridobivat, sortirat in povezovat informacije.

    Vox populi pa seveda predstavlja povprečje in podpovprečje. In ni veliko, če se pričakuje od ljudi, ki ljudstvo želijo v nekaj prepričat, da se za to pobrigajo na ustrezen način. Če sami ne znajo komunicirat z ljudstvom, naj si ob bok vzamejo ljudi, ki jim pri tem pomagajo. Posameznik, ki skuša delit pamet, ne more, skupina pod politikantskim pokroviteljstvom pa pač lahko. Razen če tudi sami niso tako bosi, da sploh ne znajo zbrat ljudi, ki bi jim pomagali … hehehe … Tiste demonstracije so se zgodile, ko je bilo v javnosti že veliko jalovih razprav in je vtis svoje pri vox populisu naredil. Poleg tega so se pa še med sabo zravsali oziroma s političnimi vodji. Mislim … Kdo je zdaj bedak? Pametni, izobraženi, ki enega projekta v obliki kampanje ne znajo izpeljat niti zadovoljivo tako, da bi jih raja razumela, kot bi vsaj približno želeli (saj niso Proust, zaboga) ali povprečna raja, ki pač razume, kaj govori Semolič? Ne vem, no. Bo pa mogoče k Semoliču treba na kominikološke inštrukcije. Saj če bi bil bolje plačan, bi morda z veseljem zapustil dosedanjo pozicijo … hehe …

    In hvala za opozorilo. Tudi materialov bom seveda vesela.

  5.   Dolfe — 17.11.2012 @ 13:36

    Komunisti znajo samo rušit in krast, delat pa ne. Zato sta štrukelj in smola ena največjih sovražnikov delavstva.

  6.   andee — 17.11.2012 @ 17:42 andee

    @najprej večini komentatorjev tukaj in na Drugem svetu (pa tudi in predvsem besedilu o mojem blogu na Drugem svetu):
    ker v svojem zapisu ne govorim o pokvarjenem Semoliču, Štruklju, sindikalnih voditeljih itd. vam preprosto ne želim odgovarjati… Morda pa vas bo to prisililo vsaj prebrati zapis, pa brez zamere :)

    @Simona:
    s tabo se strinjam glede vzrokov za stanje v izobraževanju. Vendar sam mislim, da je problem potrebno razumeti še z druge, sicer delno sorodne plati. Sam že dlje časa opozarjam, da je slovensko družboslovje močno razklano in nekako parcialno. Moj vtis, ko sem šel skozi študij močno humanistično obarvane vede (ali kakorkoli že temu kdo reče), kot je kulturologija, in se kasneje srečal s pri nas v svojem pravem bistvu skoraj nepoznanim Luhmannom (ki govori seveda z drastično drugačne perspektive, ja, celo od njegovih slednikov v Sloveniji…), je ta, da je v Sloveniji družboslovje in humanistika povsem ideološka, dogmatična in politično-politikantska. Sama velikokrat želi opozarjati na “vseprisotnost neoliberalne ideologije” v pokvarjenem kapitalizmu in pri tem uporablja vse mogoče instrumentarije “kritike ideologije”, sama pa pri tem ne opazi, da je najbolj ideološka prav sama! Ideološka v tem smislu, da je še preden njeni pripadniki sploh spregovorijo, že vsakomur jasno, kaj bodo povedali, kaj zagovarjali in koga očrnili. Resda nisem “doktoriral” iz Althusserja, vendar mi je laičnemu ideološko prav to: da ima nekdo takšne plašnice pred očmi, da že vnaprej ve, kakšen ta sistem je (grd, pokvarjen), kaj so razlogi za to (zarota zahodnih sil) in tako naprej. In da pri tem še ne vidi in noče videti svoje lastne ujetosti v tak precej ozek in dogmatski sistem mišljenja. Žal tako sam vidim veliko večino slovenske družboslovne in humanistične stroke. In s tabo se strinjam (koliko je to sploh strinjanje seveda) v tej točki: ta sistem reproducira prav slovenski visokošolski sistem, in ta reprodukcija je kriva, da že več skoraj desetletje “napredne sile” preprečujejo vsake spremembe, vsake reforme, vsak premik, razen verjetno v kolikor bi šel v smer socializma in komunizma. Pa da se razumemo, tudi tisti del slovenskega družboslovja, ki se gre poudarjanje raznih resnično desničarskih in konzervativnih avtorjev, se ob tem nima za kaj smejati, sam je kriv vsaj toliko če ne še bolj.

    Nekoliko sem torej stresel svoj gnev. Vendar ti lahko odgovorim naprej le s te pozicije. Sam vidim nevednost ljudi ravno s te optike: ne gre toliko za neinformiranost, pač pa za “plašnice pred očmi”. To, da ima veliko ljudi že vnaprej izoblikovano, kakšen svet je in kako bodo videli stanje, ki se dogaja: eni ga vidijo rdeče in eni črno. Vseskozi pa samo glede na politično barvo. In jih pri tem prav malo briga dejanska vsebina nekih ukrepov. In to je nevednost, o kateri govorim – morda je bolje reči “vsevednost”, ker nobena informacija ne zaleže, nek ukrep je že zaradi svojega ali imena tistega, ki ga predlaga obsojen na določeno barvo in odziv. Pri tej nevednosti pa se bojim, da tudi komunikacijske kampanje najboljših marketinških gurujev ne bi zalegle. Tudi Semoličeve kolikor vsaj sam vidim niso nič posebnega, tega tudi ne rabi, iz vsega že prej povedanega.

    Mrkaić, pa tudi Damijan in njegovi so velikokrat žal še bolj omejeni kot kdo drug. To sem tudi tukaj že povedal. Mene z njimi druži predvsem veliko veselje do matematičnih metod v ekonomiji in družboslovju, pri političnih pogledih se naše simpatije nehajo. Strinjam se torej, da so tudi njihove besede velikokrat le drug odsev istega.

    Toliko, upam, da sem vsaj približno odgovoril. Morda bi dodal samo še glede znanja in sposobnosti. Mislim, da potrebujemo oboje. Pri nas pa so žal res le na eni strani “z informacijami napiflani in našopani roboti”, žal pa na drugi strani takšni, ki so jim vsake informacije in njihova obdelava odveč, ker vidijo v metodoloških vprašanjih prej neoliberalno zaroto, kot pa pomoč pri ustvarjanju drugačnih pogledov, takšnih, ki bodo dovolj prepričljivo odgovorili na strokovne probleme, ki jih izpostavlja, vidi, nanje pa ne najde odgovora znanstvena in strokovna javnost. Mislim, da rabimo torej povezati eno in drugo, znanje oz. razumevanje/širši pogled, ter sposobnosti – problem ni ne zgolj na pretirani prevladi ene ali pretirani prevladi druge strani. Manjka tistih, ki bi znali hoditi po liniji vmes, ja, močno jih manjka…

  7.   Simona Rebolj — 17.11.2012 @ 21:34 Simona Rebolj

    @andee:

    S komentarjem se v celoti strinjam. Mogoče še samo zanimivost, da se pri nas glede na osebne interese ali pa užaljenosti, če se je zgodilo z ideološkimi zavezniki kaj neprijetno izdajalskega (tako čustvuje stroka in povprečen državljan, ki se povsem identificira z všečnimi liki in ve, kaj pričakuje od njih), dogajajo tudi spremembe v nazorih, pri čemer se pa spet funkcionira na podobno selektiven način v smer občutka pripadnosti, namesto da bi bila prioriteta vsebina in koristi za skupno dobro – če se malo pohecam s slogani par ekselons.

    Kar se tiče družboslovja, se pa sploh strinjam in imam itak izkušnjo z istim terenom. Pri nas je pač še dodaten problem, ker ni nobene konkurence. Ne moreš izbirat na kakšen način, po kakšnem programu in kje bi študiral, kar želiš, ampak pristaneš pač na FDV in se slikaj. Tam je tipičen profil profesorja z le redkimi izjemami Lukšič, kar pove vse o resnosti in resničnih ambicijah za moje pojme. Skratka, za nekatere je ta dežela res dežela priložnosti, ker v normalni državi bi na tak način še kavo težko prodajali. In potem dobimo neke zasebne različice fakultet, ki so kontrapunkt istemu. Depresivno in poniževalno do skrajnosti in čez. Je ša že s srednjim izobraževanjem, ki pusti neko seme, za moje pojme narobe skoraj vse. Degradirane poklicne šole in vsesplošne gimnazije o vsem nekaj, a o ničemer nič posebnega, od koder pridejo dijaki, ki jim absolutno ni jasno, kaj bi počeli in kaj jih zanima, ker niso imeli priložnosti niti potipat po sebi v tej vsesplošni ničevosti formalne gostote programa in povzetkov. Če se česa pri nas ne naučiš ali si celo zatrt, je pa sposobnost ustvarjanja, presojanja in dela.

    Okej, še malo gneva.:)

  8.   Rado — 21.11.2012 @ 11:30 Rado

    Andee: “Danes isti delavci-protestniki na ves glas že več let ponavljajo, da niso krivi za krizo… Čeprav me bo kdo (ponovno) označil za nazadnjaškega bedaka, sam vidim v tem resnično velik, skorajda nepojmljiv anahronizem in licemerje.”

    Prav imaš. Res te bomo označili za takšnega. Krivci za krizo so proporcionalno razdeljeni v skladu z družbenim vplivom. Politika in bančno finančni sektor sta v največji meri zadnjih dvajset let oblikovala našo družbeno realnost.
    Ti bi pa krivdo obešal skoraj brezpravnemu delavstvu***, ki rinta za 500, 600 evrov?
    Le kje spiš doktorski študent Andee, da te ne ukradejo. /pismo! zdaj sem pa kar malo jezen/.

    *** kot Janša, ki je 30.000 demonstrantov odpravil z enim tweetom!

  9.   andee — 22.11.2012 @ 00:16 andee

    Rado:
    če bi prebral zapis in ne le dveh stavkov, bi si sam lahko odgovoril, oz. bi bila tvoja replika še kaj več kot zgolj ponavljanje fraz… Bom ponovil: pravočasno sprejete reforme so Nemčijo v času krize, verjetno pa že prej, rešile številnih problemov, s katerimi se sooča večina drugih evropskih držav. V Sloveniji je bil pravi čas 2005, oz. so bile takrat predlagane edine resne reforme v času konjunkture. Kot vse druge reforme so jih tudi takrat preprečili ostri delavski štrajki. Zato in predvsem zato se mi zdi preprosto nepošteno sedaj s strani istih ljudi, ki so neposredno preprečili tedanje reforme, govoriti, da sami ne nosijo nobene krivde.

    Bom ponovil tudi bistvo zapisa: vsak ima legitimno pravico protestirati proti čemurkoli. Vendar se mi zdi prav tudi to, da kasneje sprejme tudi odgovornost, da je s tem nekaj preprečil, nekaj, kar bi bilo kasneje lahko še kako koristno, da ne rečem ključno za razvoj države.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |