V krizi smisla tiči misel






         

29.11.2012

Ulica

Zapisano pod: Politične 'analize', miks — andee - 29.11.2012

Kot nekoga, ki velikokrat napiše kakšno pikro čez proteste, me je zamikalo nekaj napisati tudi tokrat. V enem redkih trenutkov v zadnjem času, ko imam dovolj volje, da napišem kak smiseln zapis semle.

Bom povedal kar odkrito: protesti v Mariboru se mi zdijo upravičeni in vesel sem, da so se zgodili. Po daljšem času sem začutil prav nekakšno vznemirjenje, da bi se jih udeležil še sam. Po daljšem času sem imel občutek, da le-ti niso bili zgolj politično jadikovanje nad groznim kapitalističnim sistemom, ampak so imeli jajca, tudi dobesedno. Končno sem imel občutek, da se Slovenci prebujamo, vsaj na ravni dejanj in upora, če že ni posebnih premikov na ravni razmišljanja in razvoja.

Naj tudi povem, da glede protestov v Ljubljani in drugje nisem enako navdušen – preprosto manjka tisti pravi sprožilni moment (in razmišljanje), ki je bil v Mariboru več kot dovolj prisoten. Zato se lahko med demonstranti mirno sprehodi Kanglerjev klon, se nasmehne in pove, da bi se celo pogovarjal… Morda situacija in čas še nista dorasla, tudi sam sem glede številnih ukrepov te vlade še vedno relativno optimističen: verjamem, da je nujno in na prvem mestu potrebno rešiti bančni sistem, da potrebujemo reformi trga dela in pokojninskega sistema, tako zaradi signalnega učinka na finančne trge kot tudi in predvsem zaradi ustvarjanja bolj konkurenčnega poslovnega okolja v Sloveniji. Vse to je preprosto nujno, vsako drugo razmišljanje, ki ne odgovarja na te probleme, se mi zdi žal prej zabloda kot kaj drugega.

Sem pa postal bolj skeptičen glede nedeljskih volitev. Na tem blogu sem se večkrat javno potegnil za Boruta Pahorja, tudi v časih, ko mu javnost ni bila ravno naklonjena.

Zdaj pa sam ne vem, kaj naj si mislim. Z JPD se strinjam, da gre za kandidate, ki ponazarjajo same obupne alternative. Meni najbolj primeren za predsednika kot oseba se je zdel Zver, vendar je bil ta najverjetneje oz. zagotovo le Janšev “Medvedjev”. V teh dveh tednih sem imel priložnost spoznati tudi oba nedeljska protikandidata. Danilo Türk je name naredil dober vtis, vendar se je vame preveč vrezalo več njegovih potez tokom mandata, kjer je jasno dal vedeti, koga podpira in zagovarja ter pri kateri opciji se bolje počuti.

Borut Pahor, ki sem ga volil v prvem krogu, pa žal tudi meni vzbuja skrbi, da je preprosto nekoliko bebav, žal mi je, vendar ne morem uporabiti drugih besed, kot tistih, ki jih je že uporabil JPD. In ne vem, če si želim predsednika, ki bo ponovno skrbel za pahorizme, kot so “so what”, “krucifiks”, “kakšen fantastičen dan” ipd. Ponavadi v ključnih trenutkih… Žal res ne vem, če si želim nekoga precej narcisoidnega in precejkrat resnično bedastega, da zasede tako visoko simbolno funkcijo. Pa naj še tako povezuje in združuje, kar menim, da je sicer res.

Zato ne vem, kako bom volil v nedeljo. Morda pa za Chucka Norrisa ali Ivana Krambergerja kot nekateri prijatelji ter nekateri blogerji tule. Priznam pa, da preživljam nekoliko stresne tedne tudi sam in da se vsaj zaenkrat ne morem znebiti črnogledosti ne glede svojega osebnega in strokovnega početja kot tudi ne glede tega, kam bo šla naša država. Še vedno pa ohranjam glede vsega seveda upe na najboljše.

  • Share/Bookmark


8 komentarjev »

  1.   Simona Rebolj — 30.11.2012 @ 01:36 Simona Rebolj

    “Naj tudi povem, da glede protestov v Ljubljani in drugje nisem enako navdušen – preprosto manjka tisti pravi sprožilni moment (in razmišljanje), ki je bil v Mariboru več kot dovolj prisoten. Zato se lahko med demonstranti mirno sprehodi Kanglerjev klon, se nasmehne in pove, da bi se celo pogovarjal…”

    Se popolnoma strinjam.

    Ampak kam neki naj vtaknem potem tole izjavo takoj zatem???

    “Danilo Türk je name naredil dober vtis, vendar se je vame preveč vrezalo več njegovih potez tokom mandata, kjer je jasno dal vedeti, koga podpira in zagovarja ter pri kateri opciji se bolje počuti.”

    Dober vtis? Ker je podaljšana roka podpornika, ki je Kanglerjev klon??? Kaj modrega neki je pa naredil??? Da poziva Kanglerja k odstopu??? To si lahko privošči, dokler ima na drugi strani okamenelo novinarko, ki ga ne izzove z vprašanjem, ali je torej enakega mnenja tudi v primeru Jankovića, ki je njegov podpornik. No, in s čim neki je torej Türk nate zdaj naredil dober vtis? Hočem reči, koga neki, ki mu je mar za vsebino, briga vtis. Nisi napisal ničesar, s čim te je prepričal. Vtis??? A to se gremo? Je imel lepšo frizuro tokrat kot Pahor? Ne razumem.

    Ali zato, ker je JPD pisal o bebavosti, kar je najbolj bebavo od vsega. Osebno sem namreč alergična nad to neizvirno Mladinino opletanje z barbiko, pa bebavostjo in ne vem še čim. Ob vseh bebabvih politikantih, pa Pahor pač ni glavna perla. Ti bebci niso uspeli spravit na površje še niti enega kandidata, ki bi bil dostojen, ne bi bil bebav in hkrati dobra konkurenca Janši na levici. Samo Pahor je lahko konkuriral Janši na volitvah in potem so ti bebavi pisunarji podpirali Katarino Kresal, totalno analfabetko, barbiko v povsem čisti različici, in Jankovića, ki je pa kaj???? Modrec v trgovskem predpasniku par ekselons? Pa to ni niti za v sekret, no. Kaj je pa JPD??? Bebec tisočletja, ki je pristopicljal do vlade, odigral v pisarni en ročni fuzbal in se pobral kot zadnji zajebant na vasi?!! O čem pravzaprav govorimo? Najprej bo treba med “pametnjakoviče” malo dostojnosti vnest, da bi si zbistrili buče, ker pobalinskost že vsem megli možgane. Potem pride morda na vrsto doslednost, da bi sebe poslušali in brali, kaj se reče v enem stavku in kakšne kontradiktornosti padajo že v naslednjem. Potem se bomo lahko pa začeli pogovarjat na nivoju uporabe možganov. Torej si lahko obetamo nek nivo v 22. stoletju, če bomo kot narod še obstajali.

  2.   Stric Marč — 30.11.2012 @ 13:42

    Tudi mene preletavajo podobne dileme.

  3.   Duša Samote — 30.11.2012 @ 14:02

    MI, moja družina, moji sorodniki, naši somišljeniki, vsi VEMO,
    zakaj podpiramo dr. Danila Türka. Se odločamo po svojih prepričanjih in vesti in ne nazadnje tudi po svoji lastni pameti.

  4.   andee — 2.12.2012 @ 22:50 andee

    @Simona:
    glede Türka in Jankovića. Sam skušam ločiti osebe od politike in političnega sporočila, ki ga prinašajo. Osebno zdaj poznam tako enega kot drugega od obeh. Z Jankovićem in njegovimi na MOL je bilo moje sodelovanje, ki ga je bilo kar nekaj, skoraj vedno korektno, tudi zato sem bil sicer po njegovi zmagi na parlamentarnih volitvah precej na strani desnosredinske koalicije, vendar sem tudi v komentarjih na Blogosu večkrat povedal, da proti njemu kot osebnosti nimam nič. V vmesnem času se je moje mnenje sicer spremenilo, vendar ne zaradi neštetih afer, s katerimi ga bombardirajo, pač pa predvsem zaradi dveh zelo jasnih točk: najprej, ker je iz poslanskih klopi ponovno odšel za župana in s tem zavestno zapravil precejšnja “davkoplačevalska” sredstva za ponovne volitve. Glede tega je sam povsem jasno vedel, v kaj se podaja in bi v kolikor bi bil mož beseda moral vztrajati na (poslanski) funkciji, za katero se je očitno odločil, saj je zanjo kandidiral. In drugič, ker podpira podobne barabe kot je Marko Jaklič kljub njihovim dokazanim prestopkom in s tem dokazuje, da mu klientelizem vsekakor ni tuj. Ne glede na vso resničnost ali neresničnost afer, ki mu jih sicer pripisujejo, je s tema dvema dejanjema v mojih očeh zgubil tisto kredibilnost, ki jo je prej delno užival.

    Podobno, kot sem takrat skušal ločiti sporočilo od osebe, skušam napraviti tudi pri Türku. Osebno se mi je zdel boljši kandidat kot Pahor z vidika tega, da je precej bolj konkreten in manj poln visokoletečih besed. O tem sem se potrdil tudi po prvih uradnih govorih v CD – Pahorjev govor je bil žal res najbolj primeren za otroške pravljice in “sanjanje zvezd na nebu”… Vendar sem se, ko sem oddajal glas, kljub temu odločil, da je precej pomembnejše sporočilo, ki ga oba kandidata dajeta. Janševo vlado sem ob izvolitvi podpiral s tega vidika, da sem bil bolj prepričan v njene sposobnosti izvesti nekatere potrebne gospodarske ukrepe. V kolikor bo delala na izpeljavi teh ukrepov, jo bom s tega vidika podpiral tudi naprej. Kot že rečeno pa se z njo ne strinjam v točki varčevalnih ukrepov, o tem sva nekaj že rekla, vendar tudi glede tega ne vidim odgovornosti toliko oz. zgolj v sami Janševi vladi, kot v celotni ekonomski optiki, prisotni na ravni EU, ki gre v samodestruktivno smer in ne posluša nasvetov večine ekonomistov in počne ukrepe, ki ne le da so nepopularni pač pa so lahko (in dejansko so) zelo nevarni, saj rušijo nekatere trudoma vzpostavljene sisteme in institucije, ne da bi vsaj malo pri tem ravnala “s tresočo roko”.

    Vendar vidim v Pahorju predvsem opcijo, v kateri je vsaj malo upanja za odblokiranje Slovenije in sprejem predvsem reform bančnega sistema, pa tudi pokojnin in trga dela, brez katerih se nam obeta edinole trojka. Mislim, da je to v tem trenutku pomembnejše od osebnih simpatij ali nesimpatij. Mislim, da bo manj škode v tem trenutku napravil Pahor kot Türk, zato sem danes še enkrat volil njega.

    Glede bebavosti je bil pa žal čisto dovolj njegov govor po izvolitvi. Mislim, da se moti, če misli, da je sedanja naloga predsednika, da navdihuje. Sedanja naloga predsednika je, da pomaga in podpre vse tisto, kar lahko privede Slovenijo na pota novega razvoja, ne glede od kod prihaja. Vendar v tem vseeno verjamem, da bo boljši kot Türk.

    @Stric Marč:
    lepo, da smo istih misli. Sam priznam, da sem vesel Pahorjeve izvolitve, kljub temu pa izraženi dvomi ostajajo tudi naprej. Več pa sem odgovoril v odgovoru Simoni.

    @Duša Samote:
    lepo, mi tudi…

  5.   Simona Rebolj — 7.12.2012 @ 22:52 Simona Rebolj

    Malo sem pozabila na tole, ker je bil še p. molk vmes, zdaj mi je pa še proti koncu komentarja požrlo komentar. Kar izginil je. Tako da bom zdaj malo krajša.

    1. Oseba in politika se pri politiku nima kaj ločevat. Če je to ločeno, pomeni, da je politik nekonsistenten in se je treba vprašat, zakaj obstajajo ločnice. Ponavadi gre za interese. Družbi je v ineteresu le to, kaj dela politik kot politik. In politik ima hkrati najmanj manevrskega prostora za osebno, kar je tudi prav. ke zastopa vrednote in mora bit konsistenten ali pa nekonsistenco ustrezno argumentirat. Posamezna izkušnja na osebnem nivoju je posamezna izkušnja. Slaba ne pomeni celote, niti dobra.

    2. Janković ima seved na grbi še mnogo drugi bolj spornih stvari od tega, kar si naštel in se mi jih ne ljubi naštevat, ker so zlahka dostopne. Da podpira Jakliča, je pa pač njegova konsistentnost, saj je sam en jaklič, le da precej bolj operativno aktiven.

    3. Kjer koli sem o Türki kaj slišala ali prebrala, da je bojda bolj konkreten ali moder ali selo nepopulističen kar koli drugega dobrega s pridevnikom okrancljanega, nikoli nisem hkrati zasledila tudi vsaj enega primera ali argumenta, kje neki naj bi se to kazalo! To je postala kar floskula, ki naj bi jo vsi razumeli, čeprav ni nikjer razvidna. Osebno sem se namreč od Türka nažrla gomile populizma, vedrenja v tri krasne in obračanja po vetru, kakor mu je v danem trenutku koristilo za podporo svoji karieri, pa še pri tem se je znal zmotit v osebni presoji. Kaj konkretnega neki je zastopal, kar naj Pahor ne bi. Pri Pahorju sem točno lahko vedela, kakšno politiko zastopa, katere zakone je podpril ali ni ter predloge itd. uspel se je celo izognit populizmu par ekselons, ki si ga noben predsednik ne bi smel privoščit, a si ga T. pač, kot ponavadi, je. Ob demonstracijah je popihal na dušo nas bebcev in pozval Kanglerja k odstopu. Noben predsednik si tega ne bi smel privoščit. Predsednik mora bit načelen in podajat načelne odgovore ali podpirat sistemske predloge za spremembe, ki bi rešile situacijo in enakovredno obravnavalo vse. Mi smo imeli pa predsednika, ki je Kanglerja pozival k odstopu, medtem ko je njega podpiral Janković s še več masla na glavi. Kje pa, gospod, misli, da živi? V banana republiki? Ves čas ni počel drugega kot repliciral na Pahorja. Tako je pač sklical sestanek koal. in op. predsednikov na Pahorjevo pobudo, še teden dni kasneje, ko je bila klima drugačna, je bluzil o tehnični vladi. Ker se je pridružil bralno nepismenim populistom, ki so Pahorju očitali izjavo o tem, da alternative ni. Ampak je že na začetku pojasnil kontekst o alternativi kot novi politiki, ki lahko dobi večino v parlamentu, ki je trenutno ni. T. je kot pokvarjena plošča drajsal to mantro, podobno kot populizem o stricih iz ozadja do neskončnosti. Hitro mu zmanjka teksta. Je pa res, da je T. tipičen primerek politika, ki operira z malo teksta, a ga izbere zelo na pamet naučenega po predvidenem planu, kaj naj bi užgalo. In zato ima nekaj asov v rokavu za vsa področja. Tudi za kulturnike. Ve, kakšno knjigo je dobro omenit, ali film ali predstavo, da bi užgalo, v kolikor ne dobi podvprašanj, za kar ve, da jih ne bo dobil. Zelo vzoren učenec, pravzaprav tečajnik. Nič pa ni zares. Saj s povsem enako vehemenco populistično nabira točke pri mladini s podoro nekemu Umeku, češ, kako razume tudi to izjemno glasbo današnjega časa. Jejhata. Na povsem enak način funkcionira omemba Jančarja, Šalamuna ali pa Naberšnika, kjer slučajno pač kiksne v božjo mater, ker misli, da misli ustrezno, spet zaradi populističnih tem. Človeško je streljati v prazno. Vse je po predvidljivem kopitu. Kaj je pa počel kot predsednik, pojma nimam. Razen da ga je biksal pri odlikovanjih in pomilovanjih in ščitil predvsem svoje koristi, kar je najbolj pokazal z odlikovanjem Trontlja v tistih okoliščinah. Ni mu pa jasno niti to, zakaj ni dobro, da gre predsednik na operacijo v tujino s paketom keša. Bilo bi mu jasno, če bi razumel funkcijo predsednika in jo zares čutil. Ampak on ni zares. On je samo priden učenec. V OZN očitno niso mislili tako. Nikoli ni odgovoril, zakaj ga po kandidaturi za gen. s. niso potrdili niti za pomočnika več. Zanimivo. Osebno pač. Njegova pot od iskanja politične priložnosti v SDS pa do Jankovića na koncu je pa sploh patetična.

    Skratka, v čem je bil T. kdaj bolj konkreten? Razen v obračanju po vetru glede na lastno presojo, kaj bi koristilo njemu?

    3. Pahorju se pripisuje preveč praznine, populizma in nekonkretnosti. Pri čemer ni jasno, zakaj, če ne bi vedeli, zakaj. Ker je popolnoma sprejemljivo, da se preprosto nasprotuje temu, kar je zastopal ali napovedoval. ni problema. Ampak potem je treba seveda spregovorit tudi o temu, kaj neki obeta pri Türku boljšega. Če to ne gre, je treba pa sesuvat populistične floskule.

    4. Govor po izvolitvi nikoli in nikjer ni kaj drugačen kot bedast in simboličen. Ker je narejen za najširšo populacijo, torej za bebce. In je zgolj simbolične narave. Na sploh so taki govori bedasti in zgolj leporečni. Včasih dobimo kakšne krilatice za večno. Na primer kennedyjevski bulšit o raji, ki naj raje gara za državo, kot sprašuje, kaj bi radi. Pa slovenska Kučanovska o dovoljenju za sanje. Da crkneš. No, ampak govori niso namenjeni reševanju konkretnih izzivov. In predsednik po naem sistemu ne more počet nič drugega, kot da navdihuje. Seveda lahko podpre to ali ono, ampak nima operativne moči, torej spet le navdihuje. Še ko odlikuje, s tem odraža navdih za nekaj ali v neko smer. Samo še predlaga in kaj podpiše. To je to. Predsednik lahko predvsem kvalitetno navdihuje ali pa jalovo ali celo škodljivo. Mene je T. navdihoval predvsem amoralno in škodljivo s svojimi potezami. Še podporo socialni državi si je z ženo v paketu predstavljal kot mahanje in strikanje rok, pri čemer bi moral bit občudovan, ekr je tako prijazen. Pahor je deloval v kampanji podobno, ampak se je za populizem oddolžil vsaj s tem, da je kakšno gumo pomagal zamenjat in podobno …. hehe … Skratka, imela sem možnost, da vodlim predsednika, ki me he blazno razočaral, čeprav sem ga tudi sama izvolila in kandidata, ki še ni bil predsednik in je od nekdaj veljal upravičeno za favorita ravno za to funkcijo. Še T. ne bi nikoli zmagal, če ga ne bi takrat podprl Pahor na vrhuncu priljubljenosti. Saj je bil T. totalen anonimus. Volili smo ga, ker nismo hoteli izvolit Peterleta. In ker je Gaspari pač izpadel kot izrazito trd in nekomunikativen kandidat. Ne trdim pa, da ne bi bil vseeno boljši od T. Ampak ni prišel v drugi krog. Tudi zaradi Pahorjeve podpore.

  6.   Simona Rebolj — 7.12.2012 @ 22:52 Simona Rebolj

    Aja … mimogrede … bila sem v Daktariju. Nisem te pa kasneje opazila nikjer, da bi te pozdravila.

  7.   andee — 8.12.2012 @ 00:19 andee

    @Simona:
    Dobro, imamo pač glede tega nekoliko različne poglede, čeprav se v večini strinjam.
    1) Glede osebe bi se sicer strinjal s tabo, če te prav razumem. S tem, da seveda v osebo v tem primeru vključim tudi odzivanje na kontekste, v katere bo stopala. V tem primeru lahko seveda rečem, da mi Zver kot (politična) oseba ni všeč, ker vem, da se bo prevečkrat nagibal na Janševo stran in ga v večini primerov tudi ščitil in zagovarjal in bil najverjetneje podobno kot je T. veljal za leve sam za desne – predsednik le enega dela Slovenije. V tem primeru se strinjam, ne moremo ločiti osebe od konteksta in sporočila, sam sem mislil bolj na to, da je nekdo v pogovoru oz. tudi na osebni ravni lahko super možak in korektna, razgledana in konstruktivna oseba, vendar ko pride do opredeljevanja na ravni države zavzame zelo ozko ideološko pogojeno pozicijo. Takšna se mi gotovo zdita T. pa tudi Zver.
    2) Jah, glede tega raje ne bi. Žal bi se moral najverjetneje tudi tu strinjati, priznam, da me osebno največkrat ne zanimajo afere (pa tudi sporne stvari), ki se nekomu pripisujejo in zato iskreno rečeno tudi ne vem (ker temu ne sledim preveč) katere od tistih, ki se Jankoviću pripisujejo, so na mestu. Vem pa, da sta stvari, ki sem ju omenil zagotovo resnični in že zaradi njih izgubi v mojih očeh večino kredibilnosti.
    3) Glede T. iskreno rečeno sklepam po odzivu kolegov iz Asociacije, ki dobro poznajo kako je T. reagiral in deloval na področju kulture v svojem mandatu. In so zelo zadovoljni z njim, vsi po vrsti, čeprav gre v veliki večini tega verjetno tudi za »politično kompatibilnost«. Sicer pa se tudi tu strinjam in sam govorim bolj na pamet. Zgolj v osebnem stiku (pri Pahorju je šlo zgolj za stisk roke in eno od njegovih klasičnih pahorjanskih malce samozaverovanih replik, da se je izognil pogovoru) pa je T. naredil vsaj vtis nekoga, ki se pogovarja in tudi govori konkretne stvari na ravni številk, ukrepov in narejenih dejanj, brez zatekanja k nekim čisto praznim frazam. Je pa res, da je bilo tudi vse kar sem slišal od njega strogo politično korektno in usmerjeno tja, kjer je vedel, da se bomo predstavniki NVO v kulturi strinjali.
    Glede njegovega odzivanja med volitvami pa tudi med mandatom pa se povsem strinjam in zato sem bil v nedeljo tudi iskreno zelo vesel, da ni več moj/naš predsednik.
    4) Glede Pahorja pa se ne bi čisto strinjal. Vsakdo ima verjetno momente slabosti v svojem mandatu – T. jih je kazal v skrajno potlačeni agresiji, ki je izbruhnila ob kakšnih izjavah tipa drugorazrednosti, Pahor pa jih kaže v odkritih bedastih izrekih in opazkah, po katerih si ga narod zapomni. Skratka žal je pri njem res velikokrat občutek, da ni čisto »gladek«, da včasih blekne ven res kaj, kar sam smatra kot skrajno duhovito, izzveni pa gotovo ne kot izrek predsednika. Takšnih očitnih primerov je bilo zelo veliko med njegovim mandatom. Žal pa je bilo precej manj škode, če jih je izrekal kot predsednik vlade, kjer so vendarle bolj bistvena dejanja in operativno delovanje in vodenje, kot predsednik, ki igra bolj simbolno vlogo, pa si takšnih izjav ne sme privoščiti. Zato imam nelagodje glede tega, kaj nas na tej ravni čaka.
    5) Zgled tega je bil zmagoviti govor. Toliko govoričenja o zvezdah na nebu, odgovornosti, povezovanju, doseganju nepredstavljivega itd. je res zmožen samo on. V celem govoru ne vem, če je povedal eno samo stvar, kjer bi resnično imel občutek, da je nekaj »povedal«. In takšnih govorov nas po mojem pri njemu čaka še mnogo, vendar če bodo njegova dejanja in konkretne opredelitve do aktualnih problemov v državi vendarle konstruktivne in strankarsko neopredeljene (kar zna in je to že pokazal predvsem v zadnjem letu), bom vendarle zelo vesel, da sem ga pomagal izvoliti.

    Zadnjič sem večkrat pogledal, če bi te slučajno opazil med okroglo mizo v Daktariju (glede na tvoje slike na netu), pa te nisem videl, zato tudi nisem tukaj nič spraševal. Me veseli, da si bila, upam, da se ti je zdelo v redu. Mi smo sicer še kar nekaj časa po tem debatirali (predvsem o problemih Asociacije), je bilo pa super, da se nas je nabralo toliko, verjetno tudi zaradi povezave z demonstracijami (smo imeli veliko sreče, ko smo čakali z izvedbo). Razprava pa tako tako, rahlo razpršeno in megleno, vsaj po mojem občutku. Si pa vabljena oz. bomo obveščali, če te še zanima, vsem se nam namreč zdi smiselno nadaljevati s podobnimi debatami.

  8.   Simona Rebolj — 9.12.2012 @ 17:56 Simona Rebolj

    “sam sem mislil bolj na to, da je nekdo v pogovoru oz. tudi na osebni ravni lahko super možak in korektna, razgledana in konstruktivna oseba, vendar ko pride do opredeljevanja na ravni države zavzame zelo ozko ideološko pogojeno pozicijo. Takšna se mi gotovo zdita T. pa tudi Zver.”

    Vem, kaj si mislil. Samo da jaz takšno osebo doživljam kot celoto in ga temu primerno dojemam kot hinavca in bleferja. V tem smislu menim, da ločnice ni. Takih ljudi je mogoče spoznat kot dreka in so za moje pojme kot osebnosti še bolj delikatni od tistih, ki so kakor koli škodljivi kot odprta knjiga. Ti prav dolgo ne bodo škodljivi ali pa vsaj hitro prepoznani, medtem ko bleferji in hinavci pač lažje slalomirajo z dvojno igro. Kaj ti pomaga, če se nekdo ob mizi potrudi nakladat same take stvari, za katere ve, da bo z njimi izpadel všečen, v praksi pa povsem druga zgodba. Kaj ti pomaga, če ti nekdo naklada same lepe stvari o pomeni ljubezni in zvestobe, pa še citira kakšen krasen verz, v praksi, ko te dobi v zvezo, te pa desetkrat prevara, okrade in še kaj … hehe … Kaj ti pomaga prijatelj, poln “pravih” lepih besed in sočutja, ki ti ne dvigne niti telefona, ko ga potrebuješ. Naj rečem, da delam razliko med človekom kot osebnostjo in tem, kakšen je v funkciji moža ali prijatelja? Zakaj neki bi? Razlike seveda obstajajo lahko zgolj z vidika, da nekdo v neki funkciji ne more izrazit toliko ali povsem tisto, kar bi rad, in pristane na neke konpromise, v kolikor presodi, da bi bilo tako bolje za rezultat, kot da vse skupaj pošlje v maloro. Nikakor pa ne, da se kažejo diskrapance v mentaliteti ali da nekomu služi za vsako ceno, ker ima pač od tega osebne koristi, ki pa škodijo ciljem in so v nezadovoljivem skladju z mentalito, ki jo posameznik prezentira. Z vidika politike pač občemu dobremu.

    Niti Zvera, niti Türka nisem nikoli spoznala osebno. Nekaj drugih politikov pač ja in še koga “well known” z različnih področij tudi, res da predvsem s kulturnega. O Zveru nisem niti dobila nobenega posebnega vtisa tudi z vidika intervjujev, kjer bi se dalo sklepat kaj več kot o osebnosti. O Türku pa. Da je izjemno prilagodljiv in napiflan. Ve, kaj naj bi bilo treba reči, prav po šolsko. Na primer intervju v Pogledih je bil krasen primerek tega. Veliko lapanja, ki je lahko všeč samo najbolj neizvirnemu, ozkoglednemu, brezosebnemu in dolgocajtnemu učitelju v srednji šoli, ki je postal profesor samo zato, ker ni uspel postat pisatelj, glasbenik, filmar …, pa si je želel, morda. Serija stereotipov. Pri poznavanju stvari na mednarodnem nivoju seveda omejitev na New York, kar je imel pač pri roki. Še Pandur se izmuzne, kljub temu, da skače z referenco z vseh kotov. Kaj izvirnega in osebnega lahko pozabimo. Slovenske filme pač ne gleda, saj je nemogoče za tak tip izpostavit kičast in populistično ustrezen Šanghaj, če si v zadnjih treh letih vsaj malo sledil filmom, ki obravnavajo našo družbeno realnost. Pri tem je zanimivo to, da Pahor, ki seveda pojma o pojmu nima in tega ni niti poskušal skrivat, useka pač najbolj spopulariziran Petelinji zajtrk in s tem pomotoma veliko bolj zadene bistvo. Z vidika zaskrbljenosti seveda, da to je naš nivo, tako z vidika kritiške sprejemljivosti kot vox populija. Skratka, Türkova razgledanost in oseben odnos do stvari na tem področju ni nič bolj poglobljen od populističnih puhlic, ko po potrepi podpira pač dj. Umeka in se mu zdi sodobna tehno glasba bojda neverjetno zanimiva. Nič drugače se mu ne zdi zanimiv pač Veliki briljantni valček, Plečnik ali pa Šalamun. Zanimivo je vse, kar se tretira kot zanimivo. Tadej Zupančič je nekoč napisal zabaven prispevek o tem, kako obstaja priročnik, kaj bi moral vsak znat na pamet s področja umetnosti, da ne bi izpadel v družbi idiot in mu pri tem ne bi bilo treba prebrat nič in imet nobenega posebnega mnenja o ničemer … hehe … Osebno te brezosebne fore poznam zelo dobro in mi gredo od ranih let na živce premnogo bolj od popolnih analfabetov, ki pa včasih, ko vendarle kaj pokonzumirajo, celo znajo kaj zanimivega in/ali zelo osebnega izrazit na to temo. Pri Türku je malo bitja srca, pa precej več protokolarnega znanja in obračanja po všečnosti glede na kroge, kjer se želi gibat in nekaj doseči. In priznam, da pri takšnih ljudeh osebno vedno stopim korak nazaj. Pri takšnih in kronično simpatičnih.

    2. Seveda ne komuniciraš z neko forumsko avšo, ki piše, kadar piše, samo zato, ker ji je dolgčasi in bi rada pač povedala svoje mnenje, se malo spumpala. Ker menim, da ti je to jasno, težko razumem posebna opozorila na afere in kaj kdo verjame in česa kdo ne verjame. V mislih imam pripisovanje stvari, ki so popolnoma jasne in z dokumenti podprte. O tem, kako so se namembnosti zemljišč spreminjale in kako velika korist je pri tem šla v prid Jankovićevim biznisom preko podjetij, je jasno. Da se je v primeru Stožic pretakal denar tudi preko računov v lasti podejetij povezanih s podjetjem Jankovićevih, na kar je bil podan odgovor, da zaenkrat ne ve kako in zakaj se je tam znašlo nekaj sto tisoč evrčkov, ni je povsem dokazano. Da za sinov dolg (ki je pač družinski dolg, saj je jasno, da sin tega podjetja, če mu ga ata ne bi navidezno prodal, ne bi nikoli imel) ni mogoče rubit hiše, kjer biva, ker je formalno v lasti očeta, je tudi jasno. Da O ciprskem izogibanju davkov, menjavah naslovov, prav tako. Ne gre za pripisovanje ali očitke, ki niso nujno dejstvo, ampak gre le za to, kako se bodo zadeve s pravnega vidika odvile. Vemo, da v preteklosti za nekaj, kar danes pojmujemo kot utemeljen sum korupcije, tako tretirano ni bilo. Na primer nekdaj povsem sprejemljivo klientelistično pajdaško obnašanje, da je J. s pomočjo politike prišel na direktorsko mesto Mercatorja in vpel v poslovanje družinsko podjetje (Electo). Mene pa pri politiku seveda prav nič ne briga, kako se bodo odvili procesi v preiskavah in na sodišču, ker vemo, da so to izmuzljive stvari, ampak ustreznost delovanja nekega politika in s tem povezano samoomejevanje, še preden bi za to morda uspel celo fasat kakšno obsodbo. Saj to je enako kot v primeru Jakliča. Ni nezakonito, da ga je podpiral in s pomočjo večine v mestnem svetu uprizarjal škandalozno pajdaško politiko z lovkami v poslovaje lekarn itd. Da pa nekaj po naši zakonodaji ni zakonito, še ne pomeni, da ni neetično in nesprejemljivo. To velja še posebej za politike, ki imajo večjo moč in s tem tudi možnost zaledja, vplivanja na procese, ko se presoja o njihovem delu tudi na pravni podlagi. Skratka, prav gotovo osebno nimam v mislih nikakršnih afer z neke lejdi revije brez podanih argumentov in dokazov. Še najbolj blizu aferaškemu predznaku je Damjanov posel z zemljišči, ki je šel v maloro, ker so na Hrvaškem zaprli mega preprodajalca s sestavinami za heroin, ki zato ni šel v promet, in zato ni bilo denarja za posel z Damjanom. Pač. Jebi ga. Denar je denar. To je le stvar etike. Kdo bi se ukvarjal s tem, kako in kjer se morda pere denar od teh in onih nelegalnih poslov

    3. O tem, da je Türk zagotovo komuniciral s predstavniki Asociacije prijazno, politično ustrezno in protokolarno ustrezno, sploh ne dvomim niti najmanj. Pri tem sem pa hkrati tudi prepričana, da razen tega od njega koristi na tem področju ni bilo nobene. No, bile so verjetno koristi zanj, da je pustil vtis priljubljenega in pridobil še kakšen glas za volitve, ki mu na koncu niso koristili. Verjamem, da se Pahorju ni ljubilo, ne da bi se kdo posebej potrudil ga pobarat k nečemu, kaj dosti komunicirat. To sigurno ni področje, kjer bi se počutil močan, je pa bil s te strani precej vulgarno in huronsko zavračan in tudi po pobalinsko otročji potrebi zasmehovan in žaljen. Na koncu koncev je profit pač takšen, da ni koristi od nikogar. Tudi s strani tistega ne, ki zna in se mu ljubi bolj blefirat pri osvajalsko koketarskih podvigih verbalnega puhličarjenja in predavanj za telebane.

    4. Kar se drugorazredne teme tiče, je bila to aferica (no, pa te le zanimajo afere), s katero je bilo Türku po mojem mnenju povzročeno največ krivice in je odstrla vso brezmejno slaboumje in populizem medijev in raznih bralno nepismenih opinion mejkerjev. V kontekstu, v katerem je to izjavo dal, je bila izjava povsem umestna!!! Na Dan žena ob proslavi, zaradi katere je tam bil, je skrajno pobalinsko, predrzno, nesramno in butasto, da novinarka nadleguje predsednika z vprašanji, ki so na tistem mestu in tistega dne absolutno drugorazredna tema. Kdor to interpretira brez ustreznega konteksta zgolj kot izjavo, da je nekdo povojne poboje označil za drugorazredno temo, je bralno nepismen kreten (bralno nepismen z vidika razumevanja kompleksnejših posredovanih vsebin, kar lahko navežemo tudi na slišano in videno). Da se ob tem ni kvečjemu zgodil halo poniževalnega odnosa do edinega praznika, ki slavi feminizem, ki je našim ženskam omogočil osvboditev izpod diktature moških in eksistencialnega zasužnjevanja, je pa sploh sramota erste klase!

    O Pahorju in nekaterih njegovih izjavah itd., sem pisala v svojem zapisu in se mi ne ljubi ponavljat. Bistvo pa je, da tisto, o čemer sem jaz pisala, se sploh večini očitno ne zdi problematično, pa še kako je. Bolj od kakšnih tretjerazrednih zdrsov o tem, kako tudi sam težko živi s svojo plačo … hehe … In ja, res, včasih izpade nor, prav blazen. v tem vidim veliko vzporednic z Drnovškom v zadnjem delu svojega pristopa k politiki. Vključno s hibami. In se mi ne zdi tako škodljivo, kot se mi zdi problematična fasadna politika tipa Türk. Predvsem pa ob Pahorju za vsak prdec z vseh koncev vsi skačejo v luft in kričijo. Pri Türku je bilo pa vedno te motivacije precej manj, ker je bil tako uspešen pri vzbujanju vtisa, kako moder, kulturen in zadržan diplomatski gospod je. V resnici je bil pa poln dvojne morale. Blablabla … jaz socialen človek (naredil ni nič), ki si štejem za poseben dosežek sprehod in obisk monarhinje najbolj bednega kova na svetu.

    5. Ja, govor je bil abervezen in verbalno pretirano vznesen. Jaz bi mu sigurno napisala boljšega … hahaha … Tudi Crnkovič se je javil. Vsebinsko je bil nekaj boljši po prvem krogu, ampak ga je pa z nastopom uprizoril v tisti svoji malo nori maniri. A jaz nisem poslušala samo govora, ampak tudi vsa druga soočenja in izjave, ki jih je dajal. Ne vem, zakaj bi presojala o njegovih besedah samo na podlagi tega protokolarnega govora, ki je v vsakem primeru, če je dober ali slab, namenjen predsvem protokolarnosti. Tudi Türkov poslovilni je bil abervezen, odziv po prvem krogu pa naravnost katastrofalen, tudi kar se osnovnih manir tiče. Ne strinjam se, da je nek protokolaren govor ob osvojeni kandidaturi za kar koli pomemben zgled za karkoli ali pomembno merilo, pomemben sklic. Ravno obratno. Pomembni so vsi govori in izjave, tudi na direktne izzive in vprašanja, prej in kasneje. Protokolarne flance so najbolj brezvezne. Jaz jih velikokrat sploh ne poslušam.

    Škoda, ker nisi kaj vprašal ali bolj opazoval. Bila sem notri, pa malo zunaj. Povsod. Sedela sem pa bolj zadaj, ker sem precej pozno uspela prit. Jaz namreč ne poznam nobene fotke od tebe. enkrat sem eno videla pred leti nekje in se ne spomnim dobro. Moje fotke, vsaj te tri, ki obstajajo preko neta, pa niso odlična referenca za prepoznavanje v živo. Nekateri, ki me nikakor v živo niso spoznali, čeprav sem jim stala že pred nosom, so ocenjevali dostopen material za naravno katastrofo, ki bi jo morala nadomestit z boljšim materialom … hehe … Spet drugi so sicer me uspeli prepoznat, skoraj nihče pa ni pozabil pripomnit, da bi lahko poskrbela za bolj fotogeničen material, za kar se pa seveda meni preveč fučka. Tako da možno, da si me videl, pa ni pomagalo.

    Pogovor je bil soliden, vendar se je preveč zataknil pri temah, ki so po mojem mnenju že predelane oziroma če niso, se mi zdi, da bi se bilo bolje delat, da so, in it naprej v jedro problema (umetnost na trgu, umetnost ne na trgu). Potem ti uvodi v problematiko poberejo veliko časa in energije in ga zmanjka za jedro. Gostov je bilo preveč, čeprav so bili okej in dobro izbrani glede na področja, zato je delovalo malo medlo in razpršeno. Pogovor je bil tako kot nek uvod v problematiko. Oris splošnih problemov. Konkretnejša kritična in samokritična razprava bi morala šele sledit. In seveda konstruktivni predlogi. Opozorilo Štruklja je z mojega vidika najbolj izzvenelo. O pomenu notranje povezanosti in organiziranosti ter s tem tudi uravnavanja “tarif”. Opozorilo na spodkopavanje lastnih ciljev od znotraj, drug proti drugemu. Pa se mi zdi, da ni bilo kaj dosti razumljeno … z vidika, jah, kaj bi pa lahko naredili. Opazil se je problem nepovezanosti, pri čemr je izgovor o različnih profilih in interesih slab. Oziroma priča kvečjemu o tem, da manjka samokritike, saj ta izgovor izpade približno tako tehten kot izgovor parlamenta, da so interesi pač različni, pa nam bo zato država kar propadla, ker ne najdemo skupnih.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |