V krizi smisla tiči misel






         

7.01.2013

Nekaj povezav

Zapisano pod: Ekonomija, Kulturna ekonomika — andee - 7.01.2013

Nekaj povezav, na katere sem naletel v zadnjih tednih:

1) V blogosferi se (še enkrat več) odvija precejšnja razprava o vlogi, pomenu in razvoju makroekonomije in makroekonomskih modelov. Nekaj povezav je tule:
Nick Rove: My simple theory why macroeconomists disagree
Paul Krugman: Ideology and Economics
Livio Di Matteo: Ideology, Business Cycles and Macroeconomics
Peter Dorman: Micro Up, Macro Down
John Quiggin/Crooked Timber: The state of macroeconomics: it all went wrong in 1958
Simon Wren-Lewis/mainly macro: Macroeconomic Theory and the Multiplier
Mark Thoma/Economist’s View: Will Macroeconomists Ever Agree?
Mark Thoma/Economist’s View: Is Academic Macroeconomics Flourishing?
Zadnja članka vsebujeta, kot je že v navadi pri Marku Thomi, tudi nadaljnje povezave do drugih razpravljavcev.

2) Številni izmed teh prispevkov so nastali kot odziv na razprave na letni konferenci ameriškega ekonomskega združenja (AEA). Več o tem dogodku, ki je potekal v San Diegu med 4. in 6. januarjem, najdete na tej povezavi.

3) Robert Frank enega možnih izhodov iz krize vidi v večjem uvajanju Pigouvijanskih davkov. Kaj so Pigouvijanski davki, najdete razloženo tukaj. Enega prvih odzivov na Frankovo pisanje najdete tukaj.

4) Nekaj malega ekonometričnih povezav. Tale najden simpozij bo morda komu zanimiv. Ko sem pred časom objavil zapis z navedbo spletnih strani, kjer profesorji objavljajo s področja teoretske ekonometrije, sem med njimi izpustil Petra C. B. Phillipsa, eno legend na tem področju – na spletni strani je objavljena večina njegovih prispevkov. Zadnje čase se, kolikor mi čas dopušča, trudim slediti tudi objavam v tejle reviji (objave so na srečo večinoma dostopne brezplačno na spletu): The Econometrics Journal.

5) Pred časom sem pozabil omeniti, da sem na netu naletel na tega možaka: Stephen A. Marglin. Gospod je eden najmlajših, ki so kdajkoli pričeli učiti na univerzi Harvard, sicer pa je sedaj “okoreli” heterodoksni ekonomist, ki se z drugimi profesorji s svojega oddelka sploh ne pogovarja, pa tudi objavlja bolj malo. V svojem predavanju me je pritegnil, ker se kot eden redkih “kritikov kapitalizma” dobro zaveda, da je potrebno ekonomijo najprej spoznati in poznati do temeljev, preden pričneš iskati nove, svoje poti in odgovore.

6) Victor Ginsburgh je napisal prispevek o položaju kulturne ekonomike danes. O isti temi je predaval na konferenci ACEI v Kyotu – ne vprašajte, predavanje se je zavleklo daleč prek ure, še tako smo ga morali ustaviti na silo, največ pozornosti pa je pritegnil s tezo, da o kulturnih industrijah ne želi govoriti, ker da zanj niso predmet preučevanja kulturne ekonomike. Kljub temu je Victor postal eden mojih bolj ljubih avtorjev v kulturni ekonomiki in eden redkih iz teh krogov, na katerega se v zadnjih mesecih po Kyotu z veseljem spomnim.

V kulturni ekonomiki, ki jo zadnje čase prebiram zelo malo, je mojo pozornost pritegnil še prispevek dveh makedonskih avtorjev ter nenazadnje prispevek dr. Miroslava Verbiča, ki se je s soavtorjema podal na dve področji, kjer sem tudi sam bolj doma – muzeje in kontingenčno vrednotenje. Prispevek najdete tule.

7) Še nekaj malega gradiva za tiste, ki ste še v času študija ekonomije. Tale spletna stran ponuja obilo zelo dobrih in raznolikih študijskih gradiv s področij makro in mikroekonomije, ekonometrije, ter matematike in statistike.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |