V krizi smisla tiči misel






         

22.01.2013

Glede korupcije

Zapisano pod: Ekonomija, Politične 'analize' — andee - 22.01.2013

Veliko je govora zadnje čase o korupciji. Za moje pojme preveč, saj to ni neposredni odgovor na vprašanje, kako priti iz gospodarske krize, v kateri smo. Je pa to vprašanje, ki je morda res značilno in posebej pomembno za Slovenijo, v kateri se je po mnenju mnogih v devetdesetih letih (pa tudi kasneje) uveljavil model pajdaškega (kot ga poimenuje Zakrajšek) oz. tovarišijskega (kot ga poimenuje Brščič) kapitalizma, katerega bistvo in temelj je korupcija. V kolikor torej vidimo glavni vzrok slovenske krize v takšnem modelu kapitalizma, je seveda boj proti korupciji in sistemsko urejanje tega problema pravilen odgovor na probleme sedanje krize.

Vendar mi je samemu dal misliti tale članek: http://www.rtvslo.si/svet/sloveniji-po-objavi-porocila-protikorupcijske-komisije-grozi-kolaps-vlade/300739. Generalni sekretar sveta Evrope Jagland vidi korupcijo kot enega glavnih problemov v Evropski uniji, kot primere takšnih držav navaja Finsko, Norveško, Slovenijo in Italijo. Mimogrede, omenjene države so sicer z izjemo Italije precej dobro (da ne rečem odlično) ocenjene glede korupcije na temle primerjalnem svetovnem indeksu korupcije: https://docs.google.com/spreadsheet/ccc?key=0AonYZs4MzlZbdERaRzgxaUcwYXVRZFpaR3ZrekREb2c&authkey=CIretNoB&hl=en&authkey=CIretNoB. Indeks pripravlja organizacija Transparency International.

Vedno, ko vsi ljudje v družbi – mediji, intelektualci, politiki, “običajni” ljudje – trobijo isto zgodbo, priznam, da sam pričnem vsaj malo dvomiti vanjo. In podobno je s korupcijo. Zato me je tudi v luči nedavnega prispevka kolegice Blagojevićeve in prof. Damijana pričelo zanimati naslednje: kako sta povezani korupcija (in njena percepcija v neki državi) ter gospodarska kriza? Ali prva (lahko) vodi v drugo – to bi se vsaj delno dalo sklepati iz ugotovitev obeh omenjenih ekonomistov? Vendar meni bolj zanimivo: ali tudi gospodarska kriza vodi v večjo, bolj senzibilizirano percepcijo korupcije? Ali ni torej korupcija v veliki meri pojav, ki pogosto spremlja gospodarske krize in postane tudi bolj izrazit in v javnosti bolj odmeven in problematičen prav v času gospodarskih kriz? Govorjenje Jaglanda to potrjuje. Ali ni torej govorjenje o korupciji preprosto nekaj, kar velikokrat spremlja gospodarske krize in se še pojača vsakič, ko zaidemo v eno od njih? Ali ni torej govorjenje o korupciji še ena bližnjica, da nam ni potrebno govoriti o resničnih vzrokih in predvsem načinih reševanja sedanje krize?

Najprej: odgovor se seveda skriva v analizi podatkov, v ekonometriji – kot vedno, kadar imamo problem “ali je bilo prej jajce ali kokoš” bi verjetno najprej pomislili na uporabo instrumentalnih spremenljivk ali katere od njihovih izpeljank. Dalje: morda z vprašanjem v članku streljam čisto mimo (nenazadnje sta Norveška in Finska državi, ki nimata posebnih problemov z gospodarsko krizo, vsaj ne takšnih kot Italija in Slovenija), je pa to nekaj, kar se mi je porodilo ob vsem izpostavljanju korupcije kot vodilnega problema sedanjosti, ko smo naenkrat (ali bolje: še enkrat…) malce pozabili na sanacijo bančnega sistema, bolj konkurenčno poslovno okolje, pravilno uporabo ekonomskih politik in rast gospodarstva. In tretjič: mislim, prepričan sem, da mora Janša odstopiti kot premier zaradi poročila KPK – vendar pa preprosto nima dovolj dostojanstva in poguma, da bi to storil, resnično nimam besed ob tem.

Vendar pa mi vse navedeno ne odreka možnosti, da vseeno vsaj malo podvomim v vseprisotnost izpostavljanja korupcije kot najpomembnejšega problema, s katerim bi se morali ukvarjati sedaj. Temu pa je namenjen tudi tale zapis.

  • Share/Bookmark


6 komentarjev »

  1.   taresna — 23.01.2013 @ 11:21

    to je že vse v redu in prav…
    samo:
    vseeno je pa le bistvena razlika med: korupcijo, ki je že tudi sodno dokazana in tisto, pri kateri je pa govora samo še o sumu korupcije.
    In sedaj dovoljevati primerjavo (in tudi metanje v isti koš) nekoga, ki je bil s strani neke komisije samo še osumljen, pa s tistim, ki pa je zaradi koprupcije pa že tudi pravnomočno obsojen…
    in pri nas bi morali nekateri očitno odstopati pa že na podlagi suma?!
    ja, kje pa je potem tukaj logika…
    da se o državljanski pravici o pravičnem sojenju niti raje ne menimo

  2.   andee — 23.01.2013 @ 20:51 andee

    @taresna:
    ne govorim o tem v zapisu. Vem, da je težko sprejet, kar se dogaja, ampak je še težje sprejemat licemerno obnašanje tistih, ki jih poročilo KPK zadeva. Predvidevam, da si govorila o tem.

  3.   Tomaž Majer — 24.01.2013 @ 02:13 Tomaž Majer

    po moje povezava med korupcijo in krizo obstaja, ni pa nujno bistvena ali odločilna.

    in zato se mi v tem primeru zdi pomembno to, da se problem korupcije ne vidi zgolj z vidika neke ekonomske krize, ker bi potem to pomenilo, da je korupcija ok, dokler nam pač ekonomsko nič posebej ne manjka. korupcija je pač problem sam zase, ne glede na to ali ima negativen vpliv tudi ne neke druge dejavniki v družbi ali ne. in to se premalo izpostavlja. torej, poročilo KPK ne smemo jemati resno zgolj zato, ker nam gre pač trenutno slabo, ampak ker je to problem samo po sebi. in zato so po moje škodljive tiste izjave kakega lahovnika o tem, koliko denarja bomo zaradi odstopa nekega premierja, ki krši zakone in deluje sumljivo, izgubili. to je tako, kot če bi razmišljali o tem ali se nam splača zapreti nekega preprodajalca mamil, ker bomo imeli zaradi tega samo stroške, medtem ko bi pač na prostosti ustvarjal dobiček in zagotavljal delo marsikomu.

    pri prvem komentarju pa gre za tisti nesrečni simptom, ki je v sloveniji zelo razširjen in kaže na pomanjkanje politične kulture. pri nas pač nimamo razvite zavesti, da so politiki in ostali državni funkcionarji, zaradi funkcije same, ki jo opravljajo, zavezani višjim in strožnim standardom kot je to primer pri pravnomočni obsodbi. politik pač ne sme in ne more biti nenadomestljiv, ker potem je to pač že neka oblika avtokracije in ne več demokracije. zato je že sum dovolj, da se tako osebo, ki pač nekega 100% zaupanja ni več vredna, odstrani. na koncu koncev tudi zaradi razlogov, ki sploh niso kaznivi. npr. primer laganja golobiča. saj njegovo laganje ni bilo kaznivo, bilo je pa moralno sporno. in po kaki logiki bi morali zaupati vodenje države ljudem, ki delujejo moralno sporno? a so res še vredni zaupanja?

    ker poglej, taresna, kdo bo dal svojega otroka v varstvu osebi, ki je samo osumljena pedofilije, ne pa tudi pravnomočno obsojena? jaz nikoli, pa verjemem, da tudi nihče drug pri zdravi pameti ne. in zakaj bi potem državo zaupali nekomu, ki je osumljen korupcije? skratka, pri nas je problem ta, da takoj ko pride do politike, se ljudje začnejo obnašati neverjetno neracionalno in nelogično, kar posledično privede do tega, da je nivo politične kulture pri nas pač nikakršni.

  4.   andee — 24.01.2013 @ 22:31 andee

    @Tomaž:
    se s tabo popolnoma strinjam v analizi tvojega prvega odstavka. Sam nikakor nisem mislil, da bi bilo potrebno h korupciji pristopiti po metodi “cost-benefit”, torej kakšne (ekonomske) koristi in stroške nam prinese, kar npr. govoriči (bojim se, da bolj politično motivirano) Lahovnik. Korupcija je problem sam zase in je boj proti njej vsekakor na mestu, kot sem že dejal pa tudi odstop dvojca J&J.

    Vendar pa sem sam želel opozoriti na nekaj drugega. Množi se govorjenje o korupciji (poročilo KPK, pozivi protestnikov h odstopu “vseh korupmiranih politikov”, številni zapisi komentatorjev, blogerjev, itd.). Jedrni problem, ki je pred nami, pa še naprej ostaja isti: reševanje gospodarske krize. Zato vsaj zame ostaja najbolj pomembno, da stečejo ali se končno pričnejo reformni paketi, ki sem jih naštel: sanacija bančnega sistema, bolj pravilne ekonomske politike (predvsem fiskalna), spodbujanje boljšega okolja za delo podjetij. Sicer nas bo vrag pobral, kljub temu, da bomo morda imeli “velike poštenjačine” na oblasti.

    Vendar mora iti eno z drugim seveda. Napačno pa je pričakovati, da bo z odstopom “vseh pokvarjenih politikov” kriza rešena, po mojem je to le majhen, morda celo ne preveč bistven korak pri reševanju tega vprašanja (je pa seveda bistven za zaupanje ljudi, kar je nenazadnje tudi pomemben dejavnik v premagovanju krize). In to je bilo bistvo mojega zapisa.

    Glede tvoje replike taresni pa se večinoma strinjam. Nisem sicer prepričan, da je zgolj sum res legitimen in merodajen pri odstopu nekega politika, sem pa prepričan, da sta Janša in Janković resnično naredila dovolj napak in je čas, da zanje končno odgovarjata. Državo lahko vodi tudi kdo drug, čas bi že bil, da gremo naprej od teh igric in se kot rečeno vrnemo k prej navedeni agendi.

  5.   Bimbo — 17.02.2013 @ 23:28

    Mazzini je na račun korupcije pri nas zadnjič nasul nekaj precej duhovitih (http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2013/02/zakaj_v_sloveniji_ni_korupcije.aspx), ki verjetno v večji ali manjši meri držijo tudi pri drugih manjših narodih, ki so bolj na severu. Rekel bi, da do razlike v ocenah oz. percepciji korupcije prihaja zaradi razlik v (ne)delovanju pravne države in zaradi razlik v materialnem stanju. V deželah z nižjim standardom in akumulacijo, s slabšo kupno močjo in pravno zaščito (vseh) prebivalcev je verjetno korupcija bolj občutena kot pri premožnejših.

    S tem bi pojasnil tudi izbruh nezadovoljstva nad korupcijo v času krize. Ni nujno, da je takrat korupcije več, ampak imajo navadni ljudje v krizi bistveno manj možnosti za solidno življenje ali celo uspeh – brez koruptivnih dejanj. Menim, da se je točno to zgodilo pri nas. Koliko in kateri ljudje, politiki, strokovnjaki, sindikalisti… so na glas ropotali, da nekaj ne more biti v redu s pojavom, da so direktorji in zunanji plenilci skoraj čez noč postajali lastniki podjetij. Kdo je pred krizo kaj tulil, ko so ista podjetja pod težo kreditov za samoodkup stopicala na mestu in/ali naglo nazadovala? Preveč denarja in optimizma se je pretakalo naokrog, prelepo je bilo neodgovorno živeti izložbene obete kapitalizma in se le občasno postaviti na “svojo” stran vedno globljega ideološko-političnega brezna. Meni se Slovenija danes ne zdi nič bolj ali manj skorumpirana kot pred kakšnim desetletjem, je pa ta gobavost bolj občutna in več se govori/piše o njej, ker danes veliko večji delež ljudi občuti brezperspektivnost, marginaliziranost in mnogi so čisto zares revni.

    Tisto, kar me najbolj skrbi v zvezi s korupcijo v Sloveniji, je naravnost shizofrena zmes hipokrizije, pokvarjenosti in hujskaštva, po kateri naj bi pri nas izbranci dobili podkupnino, če v imenu in za denar države/občine/podjetja kaj kupujejo (orožje, gradnjo cest…) ali pa če kaj prodajajo (podjetja, zemljišča…). To pa že terja eno resno (psiho)analizo.

    Kot seveda tudi to, na čimer se zgraža Damijan, potem ko je to prebral v sobotnem Dnevniku: http://damijan.org/2013/02/16/kdo-je-tukaj-nor-drugic/.

  6.   andee — 21.02.2013 @ 20:54 andee

    @Bimbo: se načeloma strinjam. Opravičilo, ker preprosto nimam energije in časa brati Mazzinija, Damijana pa redno berem. Vsaki državi in državljanom se verjetno zdi njihova korupcija najhujša, podobno je verjetno v Sloveniji. Mislim, da se tukaj vsaj (vsaj zaenkrat) ne pogovarjamo o preveč velikih vsotah, razen v zvezi z “Zokijem”. Zato se mi še vedno zdi ključno predvsem to, da že enkrat rešimo neke naše brez zamere pritlikave zgodbice, sestavimo vlado (vsaj to bi se lahko naučili v dvajset letih…) in končno nadaljujemo reševati ekonomske probleme, ki so pred nami, enako veliki ali precej večji kot v nastanku krize. To je bistveno, žal menim, da je vse drugo največkrat le izgovor, da se ne usmerimo v tisto, kar bi morala biti prioriteta.
    In ja, še vedno mislim, da mora Janša oditi. Velik del sedanjih političnih problemov bi odmislili, če bi možak znal prepustiti krmilo vlade nekomu drugemu in bi mu bilo več do Slovenije in malo manj do lastne podobe o njenem vodenju, razvoju in avtoriteti. To povem samo zaradi tega, da ne bo kdo mislil, da z zgornjim zagovarjam njegovo videnje, da je sam ponovno nek Mesija, ki rešuje državo, ko drugi tega nočejo.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |