V krizi smisla tiči misel






         

16.02.2013

Samozaposleni v kulturi in samostojni novinarji – nadaljevanje zgodbe

Zapisano pod: Ekonomija, Kulturna ekonomika, Politične 'analize' — andee - 16.02.2013

Pred časom sem vam že napisal nekaj o tejle statistični analizi in pismu v zvezi s samozaposlenimi v kulturi. Vmes sta se zgodili dve stvari, ki tudi pričata o odnosu vlade in ministrstva za finance o tem problemu (pa verjetno tudi o odnosu do lastnih zakonov in reform nasploh).

Najprej, pripravljena je nova verzija analize, ki vključuje tudi oceno učinkov za samostojne novinarje, ki je bila malce težja zaradi skopih podatkov + oceno učinkov za samozaposlene v kulturi po letih 2014-2018, ki je grozljiva (znanka profesorica me je opozorila, da eden od negativnih učinkov celo še manjka, več o tem v naslednjih dneh), + predloge izboljšav ukrepov, ki bi dejansko izničili vse negativne učinke zakona, hkrati pa naredili to, kar si v osnovi baje vlada želi: poenostavili davčni sistem s proporcionalnim izračunom prispevkov ter prisilili ljudi k temu, da bi plačevali več za socialne prispevke in s tem imeli večje pokojnine, vendar (to je v našem predlogu bistveno): takšen “dodatek” bi v našij predlogih plačevali samo tisti z nekoliko višjimi prihodki, ki si to v tem času še lahko privoščijo. Tistim z najnižjimi prihodki, ki jih je posebej med kulturniki zelo veliko (več s konkretnimi izračuni v analizi v priponki) pa se položaj ne bi spremenil.

Več preberite v analizi.

Ministrstvo za finance je tudi že odgovorilo. Najprej, del pisma so odstopili ministrstvoma za delo, družino in socialne zadeve ter izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Drugič, vse očitke in predloge so zavrnili z neumnostmi, ki so izbrane za vas delno opisane spodaj. Ker zaenkrat s tem še ne bi šel v javnost, naj navedem samo svoje komentarje na njihove nebuloze iz nekega internega pisma Asociacije in drugih v tej zgodbi.

“1) »Cilj prenovljene ureditve je dodatna administrativna razbremenitev malih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti«. Mislim, da se iz naših ugotovitev (npr. vodenje knjig) vsi strinjamo, da temu ni tako.

2) Njihova točka 2. »V teh primerih so ukrepi neposrednih in posrednih finančnih in drugih spodbud primernejši od spodbud davčne politike«. Lepo, recimo, da jim verjamem, upam, da imajo analitsko osnovo za takšno trditev, na tem področju obstaja literatura, ki se ukvarja s tem. Vendar kje so takšne »neposredne in posredne finančne in druge spodbude« za samozaposlene v kulturi in novinarje? Ali sploh obstajajo? Sam se ne spomnim niti ene razen drugačne obravnave pri davkih in prispevkih, ki je vladala doslej. In če takšne spodbude že so, ali so učinkovite? Glede na moje poznavanje in pogovore s samozaposlenimi bodisi teh spodbud ni, ali pa so tako neučinkovite, da se sploh ne omenjajo. Vsekakor pa je lepo, da so to zapisali, ker jih to zavezuje, da v bodoče kaj postorijo glede takšnih spodbud!

3) Njihova točka 3. »Sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni odstop od načela obdavčevanja po ekonomski moči na račun večje ekonomičnosti (enostavnosti oziroma poenostavitev).« Prvič, ekonomičnosti za koga (glej mojo točko 1)? In drugič, zakaj za vraga ob podatkih, ki jih imamo in ki kažejo, da je med samozaposlenimi izrazita neenakost v dohodkih, da je precej več tistih z nizkimi prihodki, in da smo v času krize, ko je preživeti s takšnimi dohodki še težje, zakaj torej v tem času staviti na »ekonomičnost in poenostavitev« na račun neenakosti? Kateri norec bo to počel?

4) Z njihovo točko 4. se načeloma strinjam in je napisana lepo in pregledno. Morda bo kdo drug našel tu kaj bolj spornega.

5) Točka 5. je pa dobesedno gora neumnosti. Ugovor na prvi del sem že napisal popoldne, verjetno je vsem v interesu, da nekdo večji del prihodkov napravi iz lastne, osnovne dejavnosti in ne iz drugih dohodkov. Kot rečeno pa tu morda česa ne razumem, morda me bo kdo dopolnil. Izračun v drugem delu je pa docela napačen, ali pa ponovno sam česa ne razumem. Mi lahko kdo pove, zakaj naj bi od povprečja prihodkov naprej plačevali nižjo dohodnino kot doslej? Sami smo izračunali točke preloma, zapisane so v zadnji verziji analize in nimajo nobene zveze z njihovimi teoretičnimi izračuni, postavljene so čisto drugje. Ali so sploh prebrali analizo, ki smo jim jo poslali? Ali pa imam jaz kaj narobe, popravite me.

6) S točko 7 se načeloma strinjam, glede tega ne bi imel pripomb.”

Kaj reči? Te dni sem večkrat povedal neko stališče, da problem Slovencev niso korumpirani politiki, torej nekaj “mandljcev” na vrhu, temveč državljani sami, posebej tisti, ki kritizirajo in ne vedo, kako bi stvari naredili drugače ali sami niso pripravljeni storiti nič. Sam vidim svojo vlogo točno v tem, kar je opisano zgoraj: nisem nek posebej velik kritik te vlade, vendar se v primeru samozaposlenih resnično dogaja nasilje in srhljive napake. Zato smo s to analizo in pismom želeli opozoriti na konkretne napake in jih tudi finančno ovrednotiti, ter ponuditi tudi konkreten, jasen, kratek in enostaven nabor ukrepov, ki bi preprečili takšne učinke. Več ne morem/o narediti, imam pa žal občutek, da bo tudi to šlo preslišano. Dobra stvar je vsaj v tem, da smo v tej točki dobili podporo ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, morda bo v prihodnosti zaradi tega kaj lažje. Druge tolažbe pač nimam, žal… :) :(

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |