V krizi smisla tiči misel






         

30.08.2013

Simon Wren-Lewis o politični pogojenosti varčevalnih ukrepov

Zapisano pod: Ekonomija — andee - 30.08.2013

Ob napovedovanju novega varčevalnega paketa naše nje-vlade (glej npr. http://www.rtvslo.si/slovenija/s-spremembo-dohodnine-naj-bi-drzava-nabrala-30-milijonov-evrov/316392) objavljam tale nekoliko starejši zapis z bloga oxfordskega profesorja Simona Wrena-Lewisa: http://mainlymacro.blogspot.com/2013/03/the-power-of-austerity-over-politicians.html. Mislim, da je kar primeren za zamisliti se ob sedanji fiskalni doktrini, ki prevladuje v EU.

Kratek sočen izseček iz zapisa Wren-Lewisa (prevod andee):
“Tukaj smo torej keynesijanci, ki govorimo politikom, da jim še ni potrebno oditi na dieto – mirno lahko počakajo na boljše čase. Prav res, sedaj je pravi čas, da se pošteno najejo – počutili se bodo bolje, pecivo je poceni in na dolgi rok lahko celo shujšajo na tak način! Zveni predobro, da bi bilo res, in zveni kot klicanje hudiča. Popustite mu in vsevidna/nevidna roka trga vas bo zgrabila za vrat. In tako (politiki) prezrejo naše klice in se zatekajo h politično korektni retoriki varčevanja.”

Vendar naj bo nekaj jasno. V Sloveniji mešamo varčevanje in »uničevanje socialne države«. Sam sem mnenja, da ima to, da se država in predvsem državljani ohranimo »nad gladino vode« prednost pred nekimi humanističnimi koncepti blaginje. V kolikor bi torej manjšanje socialnih pravic (vendar na pravičen način, torej vsem enako oz. enakovredno) in stroga restriktivna fiskalna politika vodili v izhod iz krize, torej v večje blagostanje, bi to podprl, saj bi na dolgi rok vodilo v ponovno vzpostavitev socialne države in nadaljevanje prejšnjega blagostanja. Vendar zdaj verjetno že lahko mirno rečemo, da sta ekonomska teorija in empirija povsem diskreditirali teorije o »ekspanzivni fiskalni konsolidaciji«, torej o reševanju krize prek strogih varčevalnih ukrepov. Zato resnično ne morem drugega, kot pritrditi prof. Wren-Lewisu, da je vztrajanje pri varčevalni dogmi povsem ideološko, še bolj pa politično pogojeno in da z ekonomsko logiko in koristnimi odločitvami za gospodarstvo neke države nima veliko zveze. Zato ga je verjetno res potrebno čim prej končati.

  • Share/Bookmark


2 komentarjev »

  1.   jin — 31.08.2013 @ 09:11

    Pri nas imamo še en problem, da se varčevanje, ki naj reši proračunski primanjkljaj, meša z nujno reformo javnega sektorja. Namreč, javni sektor je nujno vedno znova izboljševati, da naredi več z manj sredstvi in zaposlenimi, da je bolj učinkovit in davkoplačevalcem prinaša to, za kar plačujejo. To velja tako za ožjo upravo, kot tudi za šolstvo in zdravstvo, policijo, sodstvo in v Sloveniji pogosto prav nemogočo birokracijo. Na eni strani bi torej potrebovali investicije države, s katerimi bi vzpodbujali gospodarstvo, da oživi, po drugi strani pa ni nič narobe, če se javni sektor preoblikuje in zmanjša.

    Vendar pa je to zelo težko storiti na ravni tako majhne države, kot je Slovenija, ki je le del večjega sistema. To je mogoče na skupni ravni evroobmočja.

  2.   andee — 31.08.2013 @ 15:44 andee

    @jin:
    hvala za repliko. Se strinjam, zgodba o manjšanju javnega sektorja je verjetno še ena od dogem, ki se brez priziva prodajajo kot nujne v sedanjem času, brez da bi kdo resneje empirično in ekonometrično ovrednotil razmerja med javnim in zasebnim sektorjem. V tem dam prav celo Mencingerju v njegovi kritiki dokumenta Kisik gospodarstva, čeprav sicer niti približno nisem blizu “mencingerjanstvu”. Sam bom, če mi bo čas dopuščal, naredil nekaj ekonometričnih preverb razmerja med zasebnim in javnim zaposlovanjem, da dobim vsaj osnovni vpogled v pravilnost trditev ene in druge strani, več upam sledi.

    Verjetno res ni nič narobe, če se javni sektor malo zmanjša, vendar zato ne bo finančna slika v državi verjetno ne boljša ne slabša. Potrebna je predvsem korenita reforma v gospodarstvu oz. bolje rečeno ukrepi, ki bodo ustvarjali delovna mesta in omogočili podjetjem nadaljnji razvoj in investicije. Javni sektor pa narediti bolj prožen, vendar se bojim, da v tem ni ključ do reševanja krize. Je pa eden ključev verjetno v umiku politike iz gospodarstva, torej reforma v tistem delu javnega sektorja (kot takšnega ga vodijo statistike, npr. Eurostat), ki zadeva javna podjetja v državni lasti.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |