V krizi smisla tiči misel






         

20.09.2013

Norci?

Zapisano pod: Ekonomija — andee - 20.09.2013

Komentar na dogajanje glede minimalnih plač, t.j. prispevek http://www.rtvslo.si/slovenija/semolic-o-posegih-v-minimalno-placo-stvari-lahko-uidejo-izpod-nadzora/318064 in današnji poziv ZSSS.

Naj mi Urad za makroekonomske analize in razvoj dovoli, da si sposodim in spodaj skopiram analizo iz Ekonomskih izzivov 2012, v celoti jo dobite na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/izzivi/2012/EI-2012.pdf. Dobro vprašanje je torej, kdo je tu bolj nor.

Okvir 2: Vpliv dviga minimalne plače v letu 2010 na izgubo delovnih mest – Ažurirana ocena funkcije povpraševanja po delu in ocena vpliva dviga minimalne plače ali stroškov dela na zaposlenost

Ekonomska teorija pozna štiri skupine učinkov minimalne plače (Lemos, 2004, str. 4): na plače (njen dvig zmanjšuje neenakost v porazdelitvi plač), na dobiček (njen dvig zmanjšuje dobiček podjetja), na cene (njen dvig dejavnosti prevalijo v cene) in na zaposlenost (dvig minimalne plače povzroča večjo brezposelnost). Učinke slednjega prikazujemo v nadaljevanju.

Ocene posledic dviga minimalne plače smo dobili z upoštevanjem ocen kratkoročnih in dolgoročnih elastičnosti zaposlenosti na stroške dela in ob predpostavkah, da se porazdelitev zaposlenih od leta 2009 do uvedbe dviga minimalne plače v marcu 2010 ni bistveno spremenila in da je prišlo do takojšnjega dviga minimalne plače na zakonsko višino (734 EUR). Pri analizi smo uporabili bazo podatkov gospodarskih družb v Sloveniji, iz katere smo izločili podjetja z nepopolnimi ali slabimi podatki ter tista z manj kot šestimi zaposlenimi.

Ocenjevana dinamična funkcija povpraševanja po delu, ki sledi iz Hamermeshevega dinamičnega modela povpraševanja po delu, kaže sposobnosti in možnosti delodajalcev za hitro spreminjanje ravni zaposlenosti v podjetjih in predvsem ključne dejavnike njihovih odločitev (stroški dela, prihodki od prodaje, stroški kapitala…) in v kolikšni meri. Za ocenjevanje smo uporabili posplošeno metodo momentov (GMM metodo) oziroma Blundell-Bond cenilko (t.i. sistemsko GMM cenilko):

kjer i označuje podjetje, t pa leto. EMP pomeni povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju, LCEMP so realni stroški dela na zaposlenega (bruto bruto plača), S so realni čisti prihodki od prodaje, R so realni stroški najema kapitala, D pa je slamnata spremenljivka za velikost podjetja, izvoz, dobiček, regije, dejavnosti in cikel.

V Tabeli 17 so predstavljene ocene dinamične funkcije povpraševanja po delu za celotno gospodarstvo, za obdobje 1995−2010. Ocene so primerljive z ocenami za obdobje 1995–2007 in z ocenami dinamičnih funkcij povpraševanja po delu za različne evropske države, avtorjev Checchi, Navaretti in Turrini (2003).

Glavni spremenljivki, ki določata povpraševanje po delu, sta stroški dela (w) in prihodki od prodaje (s). V tabeli 17 so podani koeficienti kratkoročne in dolgoročne elastičnosti zaposlenosti glede na ti dve spremenljivki. Za oceno vpliva dviga minimalne plače pa sta nas najbolj zanimala koeficienta kratkoročne in dolgoročne elastičnosti zaposlenosti na stroške dela.

Tabela 17: Ocene dinamične funkcije povpraševanja po delu za celotno gospodarstvo, odvisna spremenljivka je logaritem števila zaposlenih

Kratkoročna elastičnost zaposlenosti na stroške dela znaša -0,58 %, kar pomeni, da se zaposlenost ob 1-odstotnem povečanju stroškov dela v povprečju zmanjša za 0,58 %. Dolgoročna elastičnost oz. vrednost, h kateri konvergirajo vrednosti kratkoročnih elastičnosti, pa znaša -1,42 %, kar pomeni, da se podjetja na 1-odstotno zvišanje stroškov dela dolgoročno v povprečju odzovejo z 1,42-odstotnim znižanjem zaposlenosti. Ocenjeni elastičnosti sta skladni z ocenami v drugih državah.

Kratkoročna elastičnost zaposlenosti na prihodke od prodaje je pozitivna in značilna ter nam pove, da se je zaposlenost v proučevanem obdobju zaradi povečanja prihodkov za 1 % v povprečju povečala za 0,63 %. Dolgoročna elastičnost je prav tako pozitivna in značilna ter znaša 0,93 %.

Upoštevaje ocenjene elastičnosti zaposlenosti na stroške dela in predpostavki nespremenjene porazdelitve zaposlenih ter takojšnjega dviga minimalne plače na zakonsko višino se je približno tretjini novih prejemnikov minimalne plače bruto plača povečala za 25 %, ostalima tretjinama pa za 13,4 % oz. 3,8 %.

Ocenjujemo, da se je število zaposlenih zaradi dviga minimalne plače na kratek rok zmanjšalo za okoli 7 tisoč oseb (različno po plačnih razredih; za 14,5 %, 7,8 % oz. 2,2 %). Na dolgi rok pa se bi se lahko glede na rezultate ekonometrične analize zaposlenost po posameznih plačnih razredih zmanjšala za 35,5 %, 19 % in 5,4 % oz. skupaj za 17.679 zaposlenih (Tabela 18). Dolgoročno bo zaradi prilagoditev v gospodarstvu najverjetneje prihajalo do še nadaljne izgube delovnih mest, kar pa v tej analizi ni bilo upoštevano.

Tabela 18: Ocena kratkoročne in dolgoročne izgube delovnih mest zaradi povišanja minimalne plače

Po navedenih ocenah, ki temeljijo na dejanskem stanju v gospodarstvu v času uveljavitve interventnega ukrepa dviga minimalne plače marca 2010 za 22,9 % (na 734,15 EUR; ocenjene elastičnosti zaposlenosti na stroške dela do leta 2010 in porazdelitev plač v letu 2009), naj bi kratkoročno zaposlitev izgubilo okoli 2.000 in dolgoročno 500 več zaposlenih kot po predhodnih ocenah.”

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |