V krizi smisla tiči misel






         

8.02.2014

Za konec kulturnega praznika: Asociaciin kulturni indeks

Zapisano pod: Kulturna ekonomika, Kulturna politika, Statistika — andee - 8.02.2014

Objavljam povzetek indeksa, ki sem ga pripravil za Društvo Asociacija v dneh pred novim letom, izšel pa je te dni. Celoten indeks najdete tukaj, izjavo Asociacije, ki ga je pospremila pa tukaj. V prvi polovici leta bo pripravljen tudi veliko kompleksnejši indeks kulturne politike za 33 evropskih držav, ki ga s soavtorji prijavljam na predpoletne konference.

Kratek povzetek in ključne ugotovitve študije

Po vzoru angleškega NCA Arts Index smo na Društvu Asociacija pripravili kulturni indeks za podatke Republike Slovenije. Kulturni indeks nam bo pomagal: 1) ovrednotiti trenutno stanje na področju kulture v Republiki Sloveniji; 2) identificirati ključne sistemske probleme področja kulture v Republiki Sloveniji na podlagi dejanskih podatkov za področje; 3) potegniti sklepe na podlagi časovne dinamike kazalcev z vseh različnih področij, ki jih zajema sistemsko dojemanje področja kulture.

Asociacijin kulturni indeks je sestavljen iz desetih področij:
1) Stanje na področju nevladnih organizacij v kulturi;
2) Stanje na področju javnih zavodov v kulturi;
3) Stanje na področju samozaposlenih v kulturi;
4) Stanje na področju financiranja kulture;
5) Stanje na področju kulturnega trga;
6) Stanje na področju obiskovanja kulturnih dogodkov;
7) Stanje na področju produkcije kulturnih dobrin;
8 ) Stanje na področju izobraževanja v kulturi;
9) Stanje na področju zaposlovanja v kulturi;
10) Stanje na področju menjave kulturnih dobrin s tujino.

Osnovne ugotovitve analize so:

1) Na področju nevladnih organizacij v kulturi je vse do leta 2009 prisotna konstantna rast, nato močan skok v letu 2010 in kasnejši padec v letu 2012. Navedeni podatki ne zbujajo pretiranega optimizma glede stanja nevladnih organizacij, saj se rezi na tem področju nadaljujejo tudi v letu 2013, tako obstaja resen strah po nadaljnjem slabšanju indeksa tudi pod ravni iz 2007-2008. Na tem področju bi bilo potrebno premisliti tudi o dodatnih indikatorjih.

2) Javni zavodi so doživljali rast z vrhuncem v letu 2009, kasneje pa je prisotno krčenje sektorja, ki v letu 2012 ponovno dosega razvitost samo iz leta 2008. Kazalnik zaposlenosti v javnih zavodih ostaja tako rekoč konstanten v celotnem obdobju.

3) Kljub opozarjanju na probleme samozaposlenih v kulturi pa je v številu ljudi s statusom prisotna vseskozi rast z izjemo malenkostnega padca v letu 2012. Nihanja pa so prisotna v številu samozaposlenih s pravico plačevanja prispevkov, ki je najvišjo vrednost zadnjih let doseglo v davnem letu 2005.

4) Tudi pri zbirnem indeksu financiranja kulture so leta 2011 in 2012 prinesla precejšnje nazadovanje. Vsi podatki kažejo na ugotovitev, da verjetno vzpon iz let 2008-2010, ki je bil posledica politike ministrovanja takratne ministrice ni bil realen in je bil verjetno v času krize prenagljen. Dinamika gibanja kazalnikov kaže, da sta dva glavna razloga za skrb: padanje deležev zasebnih sredstev (sponzorstev in donacij), ki so se na krizo odzvala precej močneje kot javna, ter negativen trend gibanja javnih sredstev. Grafi tudi pokažejo, da se zasebna sredstva odzivajo na spremembe močneje kot javna sredstva, vendar v enaki smeri, zato v času krize verjetno ne gre staviti na višanja v ravni zasebnih sredstev kot kompenzaciji za javna sredstva, gotovo pa jih velja bolje razviti, kot je to pri nas.

5) Gibanja na kulturnem trgu močno določa dejavnik odkupljenih in prodanih del, precej manj pa relativno stabilni dejavnik porabe gospodinjstev za kulturo. Vrednosti indeksa kulturnega trga pa pokažejo, da so v zadnjih dveh letih prisotni močni padci na tem področju, s slabimi napovedmi za v bodoče zaradi napovedanega nadaljevanja recesije in krčenja javnih sredstev. Na tem področju so torej precejšnji razlogi za zaskrbljenost.

6) Indeks obiskanosti kulturnih prireditev nam pokaže, da je bila po več letih nazadovanja obiska v letih 2005-2009 v letih 2010-2012 prisotna ponovna rast, še posebej izrazito v letu 2010. Gibanje števila obiskovalcev torej ni sledilo dinamiki gospodarske krize, kar je morda pozitiven in blažilen dejavnik za stanje v kulturi in kulturnih organizacijah v tem času (seveda pa velja opozoriti, da vrednosti veljajo v povprečju, zagotovo so številne organizacije, ki se srečujejo tudi z drugačnim stanjem).

7) Zbirni indeks kulturne produkcije nakazuje na ugotovitev, da tudi produkcija kulturnih dogodkov v Sloveniji ni šla z roko v roko z razmerami gospodarske krize. Vse od leta 2007 je namreč prisotna nagla in precejšnja rast števila kulturnih dogodkov in novo proizvedenih kulturnih artefaktov, tako rekoč na vseh področjih. Šele prihodnja leta bodo pokazala, ali je šlo za strukturni premik ali zgolj za še en začasen odmik od smeri siceršnjega trenda.

8 ) Na področju izobraževanja v kulturi (števila študentov umetnosti in humanistike) je prisoten trend rasti do leta 2009, kasneje pa upadanje in krčenje. Verjetno tudi napovedi za v bodoče na tem področju ne morejo biti posebej ugodne, v luči usmerjanja v panoge, ki prinašajo višjo gospodarsko dodano vrednost in kjer je prisoten kadrovski deficit. Umetnost in humanistika bosta verjetno morala narediti temeljitejši razmislek, kako se odzvati v nastalih razmerah in kako najti in si izboriti svoje mesto v nastalih razmerah vedno večjega utilitarističnega razmišljanja, ki mu vsekakor nista pisani po meri.

9) Ugotovitve naše analize kažejo, da so verjetno večji razlog za skrb razmere na področju financiranja kulture in nekaterih drugih dejavnikov kot pa sámo zaposlovanje v kulturi. Pri slednjem je sicer potreben strukturni premislek glede na dolgoletni trend padanja realnih bruto plač, nismo pa uspeli prepoznati kakšnega posebej zaskrbljujočega učinka gospodarske krize na zaposlovanje v kulturi.

10) Kazalnik gibanja menjave kulturnih dobrin s tujino pokaže na trend naraščanja do leta 2008, v letu 2009 nato nagel padec, nato pa popoln upad v vrednosti izvoza slovenskih kulturnih dobrin v tujino. Slednje je zagotovo lahko vzrok za precejšnjo skrb, saj gre za upad v vrednosti prek 90% vrednosti iz leta 2009, oz. celo na le 5% vrednosti iz rekordnega leta 2008. Povedano je morda tudi posledica nezadostnih vlaganj v mednarodno promocijo slovenske kulture, o čemer je govora že vrsto let. Upad kazalnika je zaskrbljujoč tudi zaradi dejstva, da ne gre le za enoletno nihanje pač pa nizka vrednost vztraja v celotnem obdobju 2010-2012.

11) Gibanje skupnega slovenskega kulturnega indeksa je rezime povedanega v študiji. Pokaže nam, da se je stanje na področju kulture izboljševalo vse do nastopa gospodarske krize v letih 2008 in 2009, vse od tedaj pa se postopoma slabša. Zanimivo je, da tudi ukrepi večanja državnih vlaganj v kulturo iz časa 2008-2011 niso uspeli obrniti trenda, kljub opaznemu izboljšanju vrednosti nekaterih posamičnih kazalnikov. Več kot očitno je torej, da ni prišlo do globljih strukturnih ukrepov na področju kulture.

  • Share/Bookmark


Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog V krizi smisla tiči misel | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |